SLO
vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Zidani_Most
Naselje je pomembno železniško križišče, kjer se od železniške proge Ljubljana-Zagreb, zgrajene leta 1862, odcepi proga proti Mariboru. Čez Savinjo vodijo železniška mostova in kamniti cestni most.
Zgodovina
Prvi prebivalci so se na področju savske in savinjske kotline naselili že 2500 pr. n. št., mogoče še prej. Okoli 1000 let pr. n. št. so se po soteskah tu naokoli pomikali prvi znani prebivalci Iliri, plemena Japodov. Okoli 400 let pr. n. št. pa so jih nasledili pripadniki keltskih plemen Latobiki in Tavriski.
Štajerska je prišla pod rimsko oblast v letih 33-34 pr. n. št. in je trajala 500 let. Stari Rimljani so se osredotočili predvsem na važnejše vojaške in gospodarsko prometne točke, med katerimi je bilo tudi področje Zidanega Mosta. Niso se zadovoljili samo z vodnimi žilami in stezami, zato so zgradili boljše ceste po obronkih gora na vse strani (Širje – Brezno – Lukovica – Dolenje - Grmada – Rimske Toplice). Reke, kot sta Sava in Savinja so uredili za plovbo predvsem pod cesarjem Vespazijanom (69 - 79 n. št.), Radeče pa so bile glavna baza pristanišča za trgovanje v Posavju. Tu je bila tudi 34. postaja na rimski cesti Oglej – Sisak.
Stari vek
Verjetno so okoli leta 290 n. št. Rimljani zgradili kamniti most preko Save. To nam dokazuje najdba novcev v ruševinah stebra mostu, ki se je leta 1834 prikazal izpod gladine ob veliki suši. Bronasti in srebrni novci so datirali v čas republike (se pravi pred našim štetjem) in čas cesarja Galijena (v letih 254 – 268 n. št.). Poleg novcev so našli tudi zlato čašo. Ta najdba nekako tudi podpira teorijo, da je rimska cesta vodila po desnem in ne levem bregu do Neviodunuma. Zgodovinarji domnevajo, da je nad mostom stala tudi rimska stražnica (castellum) za obrambo in varnost mostu, ter cestnih in vodnih poti.
V 6. stoletju so se predvidoma na tem območju naselili Slovani.
V letu 907 naj bi se v Grad Širje naselil Palatinski grof Arnold Schuerski, po neuspelem uporu proti Henriku I. Bavarskemu. Tu naj bi se skril, vitezi Širski pa naj bi imeli grad v posesti vse do 17. stoletja. Leta 1653 so grad oplenili in delno požgali kmečki uporniki. Kasneje so ga obnovili. Leta 1897 ga je povsem uničil požar.
Srednji vek
Most, ki so ga zgradili Stari Rimljani, v srednjem veku očitno ni več stal. Saj je leta 1222 ukazal vojvoda Leopold VI. Slavni Bamberški zgraditi srednjeveški most čez Savo (med današnjim železniškim mostom in postajo). Leta 1224 je bil most končan. V spomin na ta dogodek so dali kovati tudi tako imenovani mariborski pfenig. V tem času so verjetno obnovili tudi rimljansko stražnico (castellum) v trdnjavo (obrambni stolp) Klausenstein. Pisni viri ga prvič omenjajo v leta 1270 ko je predan zadnji Bamberžanki Agnezi vnukinji Leopolda VI. Leta 1279 uspe grofici Agnezi razveljaviti prisiljen sporazum z Otokarjem II. iz leta 1270, tako pride Klausenstein v upravo koroških Vovbrških grofov. Po izumrtju grofov Vovbrških so po desetletni borbi dobili v upravljanje grad lastniki gradu Žovnek v Savinjski dolini (leta 1333), kasnejši Celjski grofje. Potem se Klausenstein ne omenja več. V Celjski kroniki najdemo zapis, da so dali grofje porušiti stolp pri Radečah (brez dvoma Klausenstein). To se je dogajalo v času pohodov češkega najemnika Jana Vitovca v boj proti Habsburžanom. V istem času leta 1442 je bil zrušen tudi most.
V začetku 13. stoletja je Leopold VI. dal poleg mostu zgraditi še cerkev sv. Egidija.
S plovbo po Savi in Savinji smo Slovenci začeli že v 16. stoletju. Vendar je bila ta plovba bolj priložnostna in dokaj preprosta. Šele Karel VI. pa je izdal ukaz za ureditev Save in Savinje za redno plovbo. Na Savi so začeli z redno plovbo v letu 1729. Od začetka so brodniki vozili z ladjicami, ki so jih na obrežnih stezah vlačili navzgor 'vlačugarji', pozneje pa govedo in konji. V Zidanem Mostu je bila večja brodarska postaja. Delavci pri plovbi so bili samo Slovenci. Fantje, ki so vlačili ladje, so bili oproščeni služenja vojaškega roka.
V letu 1747 so v vasi Širje zgradili Marijino cerkev, ki je bila kasneje večkrat prezidana. Na njenem mestu pa je že pred letom 1689 stala mala kapela.
Novi vek
Ko si je štajerski nadvojvoda Ivan ogledal položaj krajev okoli Zidanega Mosta, je dal pobudo za izgradnjo ceste Zidani Most - Rimske Toplice (1811). Z gradnjo so pričeli šele 18. 9. 1816 in jo končali 10. 8. 1816. Pet dni zatem pa je bilo pod skalo Jepikovec slavnostno odprtje ceste. V čast tega dogodka so v skalo vzidali črno marmornato ploščo, katere napis omenja cesarja Franca I., deželnega namestnika Aicholda, okrožnega glavarja Mayrhofna in glavarstva Celja, Laškega, Jurkloštra, Loke, gornje Sevnice in Rajhenburga z letnico 1816. Po drugi svetovni vojni je bila plošča odstranjena.
12. 5. 1823 je bil nadvojvoda Ivan drugič v kraju, zaradi gradnje ceste Zidani Most - Loka, ki je bila gotova še isto leto. Leto kasneje (1824) so pričeli z gradnjo kamnitega mostu čez Savinjo. Kamnite bloke so lomili v okolici, stroški pa so zaradi poplav močno narasli. V letu 1826 so poleg bivše trgovine Schindler postavili spomenik nadvojvodu Ivanu z doprsnim kipom iz litega železa na kamnitem podstavku, kjer je bil nemški in latinski napis na gradnjo leta 1826. Spomenik je stal v kapeli oblike grškega templja iz kamenja okoliških pečin. Kupola strehe je slonela na štirih stebrih. Leta 1877 so ga obnovili, leta 1918 pa so ga razbili revolucionarji. Na levem bregu Savinje pa je bil kip Janeza Nepomuka (vodni patron in čuvaj mostu), ki je bil poškodovan v bombnih napadih leta 1945. Nova oblast se je namesto za sanacijo odločila za njegovo odstranitev.
Poleg kamnitega mostu (današnjega cestnega) je bil v kraju po letu 1826 še velik brod, čez Savo, za ljudi, živino in vozove. Od leta 1849 do 1862 je bila v Zidanem Mostu glavna ladijska postaja. V kraju je potekalo prekladanje blaga na ladje namenjene na jug in na železniške vagone proti Ljubljani. Nekaj ladji je vozilo še do leta 1866, ko je vlogo nekdanjih brodov, do končno prevzela železnica.
Železniški odsek Celje - Zidani most so začeli graditi spomladi 1846 in je bil do poletja naslednjega leta že končan. Stari železniški most proti Celju je bil zamisel inž. Heiderja, speljan je v loku čez Savinjo iz 1260 klesanih kamnitih blokov. Graditi so ga začeli avgusta 1846, prvo preizkusno vožnjo pa so opravili 18. avgusta 1849. S strahotnimi napori in stroški so pridobili prostor za železniško postajo in naprave, saj je skalovje segalo večinoma do struge Save. Prvotno je postaja imela visok stolp z uro. V tem času sta nastali tudi naselji Mailand in Venezia (današnja cementarna). Do leta 1860 je imela južna železnica v prometu tudi lokomotivo z imenom Steinbruck (Zidani Most), ki jo danes hrani Tehnični muzej na Dunaju.
Leta 1852 so v Zidanem Mostu postavili prvo tovarno. Lastnik oljarne je bil Tržačan Ernest Metike, tovarna pa je imela (1885) 70 delavcev in 12 uslužbencev. Pridelovali so rastlinska in tehnična olja. V letu 1885 tovarno odkupi Josip Wertheimer, ki je dal v neposredni bližini tovarne preko Savinje zgraditi most.
Cementarno so zgradili v letu 1857, lastnik je bil Franc Sartori iz Trsta. Izdelovali so portland in roman cement, cementno opeko in plošče, apno, ognjedržno opeko, šamot, ter kopali glino, lapor in kremenčev pesek. Podjetje je bilo v letu 1873 odlikovano na dunajski svetovni razstavi. V letu 1885 je podjetje štelo 120 delavcev.
Leta 1856 so pričeli od Zidanega Mosta graditi progo proti Zagrebu. Proga je bila enotirna, drugi tir so položili šele Nemci med drugo svetovno vojno. Za redni promet je bila proga odprta 1. oktobra 1862. Drugi tir na progi Ljubljana - Zidani Most - Maribor so položili po letu 1866.
15. januarja 1877 se je okoli 4 ure sprožil na levem bregu Savinje gromozanski plaz, ki je zahteval 13 smrtnih žrtev. Plaz je meril več kot 100 metrov. Plaz, ki je bil še hujši, se je ponovil čez tri dni. Popolnoma je zajezil Savinjo in trajalo je dva dni, da so predrli jez skalovja in prsti.
ENG
Source: https://en.wikipedia.org/wiki/Zidani_Most
Zidani Most (pronounced [ˈziːdani ˈmoːst]; German: Steinbrück) is a settlement in the Municipality of Laško in eastern Slovenia. It lies at the confluence of the Sava and Savinja rivers. The area was traditionally part of the Styria region. It is now included with the rest of the municipality in the Savinja Statistical Region. It is an important railway station and junction.
Name
The name Zidani Most literally means 'stone bridge'. The settlement was attested in 1224 as Lapideo Ponti (and as trans Pontem in 1230, bey der Gemauertten Prucken in 1457–61, and an der Stainen Prukken in 1470). The name refers to a stone bridge built at the site in 1224 by Leopold VI. The bridge was destroyed in battles between Emperor Frederick III and the Counts of Celje in 1442.
Bridges
The Savinja flows to Zidani Most from the north. The Sava flows from the west.
A bridge already crossed the Sava in the area in 20 BC, in the Roman period, linking the towns of Emona, Celeia, and Neviodunum. The current road stone bridge over the Savinja was built by order of Archduke John of Austria in 1824–26 following plans by the engineer Friedrich Byloff and linked the town of Celje and the Lower Sava Valley.
The old railroad bridge that still stands was built in 1846–49 from 1,260 stone blocks to the plans of the engineer Eduard Heider. Its construction was technically very demanding, because it had to follow a curve. Similarly technically demanding was the construction of the new reinforced concrete railroad bridge, built by the Slavec company from Kranj in 1929–30.
Church
The local church, built in the eastern part of the settlement known as Vila, is dedicated to the Sacred Heart of Jesus and belongs to the Parish of Marija Širje. It was built in 1920.