Rudnik se nahaja dobra 2 km severovzhodno od Škofljice.
Po nekaterih domnevah naj bi na širšem območju Pleš kopali rudo že v železni in rimski dobi, o rudarjenju na začetku 18. stoletja pa priča najdena kovinska plošča z letnico 1729, ki je danes shranjena v Narodnem muzeju Slovenije. Rudarjenje v rudniku Pleše je bilo najintenzivnejše v obdobju od leta 1857 do 1865, ko so iz nakopane galenitne rude pridobili okrog 200 ton svinca na leto, pri čemer so za predelavo rude uporabljali dve plamenski peči. Dela so bila zaradi visokih stroškov in močnega dotoka jamske vode v kasnejših letih večkrat začasno ustavljena in ponovno oživljena, dokler leta 1963 niso rudnika dokončno zaprli. Ocenjeno je, da je bilo iz rudnika Pleše pridobljenih okrog 100.000 t barita in 10.000 t svinca.
Baritna rudna telesa so vezana na horizont kamnin karbonske starosti, njihov nastanek pa pripisujejo asturski tektonski dejavnosti. V krovnini se ob narivni ploskvi stikajo kamnine karbonske starosti in skitski dolomit, v katerega je bila iz karbonskih plasti v terciarju mobilizirana rudna substanca.
Barit je barijev sulfat Ba(SO4). Ime izvira iz grške besede »barys« kar pomeni težak. Najpogosteje nastopa v obliki ploščastih kristalov, ki kristalijo v obliki rozet in pahljače, lahko je drobnozrnat, masiven in v kapniških oblikah.
Barit se uporablja kot dodatek v izplakah v naftnih vrtinah, kot polnilo za izdelavo zelo gladkega papirja, z njim se obdelujejo svilene tkanine, uporablja se v steklarstvu in gradbeništvu. Ker absorbira radioaktivno sevanje, njegovo suspenzijo uporabljajo za zaščito in kontrastni material pri rentgenskem snemanju prebavil.
Vhod v rudnik se nahaja na koordinatah: N45°59.538 E014°36.218. Zakladek pa se nahaja nekoliko stran od vhoda, ker se rov še vedno uporablja kot skladišče za potrebe kamnoloma.
S seboj prinesi pisalo.