Sremiško pobočje se dviga nad Savo, oziroma nad mestom Krško in svoj vrh doseže na 488 metrov visoki Grmadi. Spada v Bizeljsko-Sremiški vinorodni okoliš in sodi med najboljše vinorodne okoliše v Sloveniji. Tu uspevajo tako bele kot dreče sorte. Med njimi prednjačijo: modra frankinja, žametna črnina, modri pinot, laški rizling, chardonnay, beli pinot, sauvignon in renski rizling.
Vinogradništvo na Sremiču ima dolgo in bogato tradicijo. Na tem pobočju so z vinsko trto gospodarili že nekdanji prebivalci gradu Rajhenburg, menihi trapisti. O tem priča njihovo ohranjeno gospodarsko poslopje malo niže (SV) pod vami in pa tako imenovana »trapistovska kapelica«, ki jo tudi vidite (JV) od tu.
Sremiške vinorodne lege so izredno sončne, današnji vinogradniki pa uspešno sestavljajo dragocene izkušnje pridelave vinske trte starih očetov z novimi znanji zadnjih rodov in tako ustvarjajo odlične vinske harmonije.
Med skrbno obdelanimi sremiškimi vinogradi opazite številne kleti, »gorce«, ki so tudi še danes kraji srečevanj prijateljev in sproščenega druženja.
Pridelava vina na Sremiču sega namreč od ljubiteljske popoldanske dejavnosti, v kateri mnogi domačini najdejo prijeten oddih in sprostitev, pa do vrhunske pridelave vina za izbrane okuse. Med rdečimi vini s tega vinorodnega pobočja na odličnem mestu stoji že omenjena Modra frankinja, zlasti tista starana v hrastovih sodih.
Za sladokusce v nekaterih vinskih kleteh zorijo tudi vina poznih trgatev, jagodnih izborov in suhih jagodnih izborov.
