SI:
PRINESITE SVOJE PISALO!
Klavže so mogočne vodne pregrade na reki Idrijci, njenih pritokih Belci in Zali ter pritoku Kanomljice - Klavžarici. Namenjene so bile zadrževanju in zbiranju vode za plavljenje lesa do rudnika živega srebra v Idriji, ker v porečju Idrijce do začetka 20. stoletja ni bilo na razpolago ne gozdnih cest ne ustreznih prevoznih sredstev. Sestavni del sistema za plavljenje po naravnih vodnih poteh je bila tudi 413 metrov dolga lesena zapora za zaustavljanje lesa na sotočju Idrijce in potoka Nikove v Idriji, imenovana grablje. Manjše grablje so bile tudi na sotočju Kanomljice in Idrijce v Spodnji Idriji. Prve klavže so bile zgrajene že ob koncu 16. stoletja, vendar pa so bile lesene in zato tudi potrebne pogostih obnov. V drugi polovici 18. stoletja so zato namesto lesenih klavž zgradili mogočne kamnite zgradbe, ki so delovale vse do leta 1926, ko je velika poplava uničila velik del grabelj in je rudniška uprava namesto popravila raje uvedla takrat že dovolj razvite tovornjake. Zaradi svoje monumentalnosti in odlične gradnje so priznane kot ene izmed najpomembnejših objektov tehniške dediščine, oprijel pa se jih je tudi vzdevek "slovenske piramide".

Od Brusovih klavž le malo manj kot dva kilometra naprej se nahajajo Putrihove klavže. Čeprav malce manjše od Brusovih so tako klavže same kot cesta do njih izredno slikovite in nedvomno vredne obiska. Putrihove klavže so bile dograjene leta 1779 (10 let za Brusovimi) kot dodaten rezervoar vode. Visoke so 7.2 metra, debele kar 8.5 in na kroni široke 44 metrov. Napolnjene so lahko držale 20 000 m3 vode, ki so jo uporabili kot dodatno maso ob splavljenju na Brusovih klavžah.
Usoda Putrihovih klavž je bila drugače podobna usodi Brusovih – po prenehanju uporabe leta 1926 zaradi velike poplave, ki je uničila grablje v Idriji, so bile do devetdesetih let prejšnjega stoletja prepuščene zobu časa, dokler niso bile sanirane pod okriljem Mestnega muzeja Idrija.
Idrijske Klavže so bile leta 2012 skupaj z ostalo dediščino rudnika živega srebra vpisane na seznam Unescove svetovne dediščine. To je tretji slovenski vpis na Unescov seznam svetovne dediščine.
ENG:
BRING YOUR OWN PEN!
Klavže (pronounced: khlaw-zhe) are mighty water barriers on the river Idrijca and its affluxes Belca, Zala and the afflux of Kanomljica - Klavžarica. They were used to hold and collect water with the purpose of transporting wood to the mercury mine in Idrija, where it was needed for supporting the mine tunnels, construction and smelting of the ore. The second part of the transportation system was a 413 m long barrier in Idrija called "grablje" which worked much like a giant strainer. The first klavže were built as early as 16th century, however they were wooden and needed frequent repairs. Therefore the stone klavže were built in the second half of the 18th century. These operated until 1926 when a mighty flood destroyed the grablje in Idrija and it was decided that trucks were beginning to be the better alternative. Due to its size and building technique the klavže are considered one of the most important Slovenian tecnical monuments and are sometimes dubbed "the Slovenian pyramids".
Less than two kilometers from Brusove klavže are the second ones – Putrihove klavže. Despite being slightly smaller than the first, they, and the road leading to them are very picturesquean definatly worth visiting. Putrihove klavže were finished in the year 1779 (10 years after Brusove), as an additional reservoar of water. They are 7.2 metershigh, 8.5 meters thick and an impressive 44 m wide at the top. Filled up they could hold up to 20 000 m3 of water, which was used as additional power when using the Brusove klavže.
Other than that, the history of Putrihove klavže is fairly similair to that of Brusove – they were in use until the year 1926 when a great flood destroyed the "grablje" barrier in Idrija. After that they were left to the elements until the 90s when they were renovated by the Idrija Municipal Museum.

Idrija's mercury heritage, klavže included, were added to the Unesco list of world heritage in the year 2012, making it the third slovenian Unesco site.
Zaklad je v naravi, zato pazite na razne (potencialno strupene) živali, ki morda ne bodo navdušene nad vašim lomastenjem po gozdu. The cache is in the great outdoors, so be mindful of the various (potentialy poisonous) animals which could be less than amused by your trampling around.