Ruševina nekdanjega prvotno neutrjenega dvora (med domačini znanega kot Gradina), stoji na izpostavljeni skali nad izvirom Bistrice na severovzhodnem robu mesta.
Dvor je domnevno nastal v začetku 13. stoletja. Na njem je bival rod vitezov Bistriških, ki so bili devinski ministerali. Valvasor poroča o poslednjem vitezu Bistriškem, hrabrem bojevniku Alochu, ki je padel na bojnem polju na strani avstrijskega vojvode Albrehta I. v spopadu z Ogri leta 1291. Z njegovo smrtjo je rod Bistriških izumrl.
V začetku 15. stoletja je grad s posestjo prišel v last Celjskih grofov, le ti pa so ga 1430 prepustili Habsburžanom. V času nastanka Valvasorjeve Slave vojvodine Kranjske (1689) je bil grad v lasti Auspergov in ni bil več naseljen. V stavbi je bival le en stražar, v grajskih kaščah pa so imeli okoliški prebivalci varno shranjeno svoje premoženje. Valvasorjeva upodobitev kaže na dvonadstropno stanovanjsko stavbo, ki je bila na dveh straneh okrepljena z enako visokima stolpičema. Grajsko jedro je bilo tik nad prepadno steno, imelo je majhno površino in zanimivo šesterokotno tlorisno osnovo. Notranji predelni zidovi so popolnoma podrti, vendar je očitno, da jedro ni imelo notranjega dvorišča. To je bila torej monolitna stolpasta stavba s tlorisno zasnovo, ki je v slovenskem prostoru unikatna. Grad je obdajalo nizko obzidje, ki je bilo dodano v prvi polovici 16. stoletja v času največjega razmaha gradenj protiturških utrdb.
Grad v opombah k vojaškem zemljevidu iz let 1763 – 1787 ni bil več omenjen, v franciscejskem katastru iz leta 1825 pa je bila razvalina gradu le še okvirno označena.
Dostop:
Dostop do razvalin je najlažji s parkirišča (PK) peš po Levstikovi cesti. Pri št. 14 je vredno stopiti na dvorišče, kjer nas spominska plošča opozori na rojstno hišo čebelarja Antona Žnideršiča (AŽ panji). A naša pot gre dalje po Levstikovi do naslednjega mostu čez Bistrico, kjer po Bilčevi poti nadaljujemo strmo v hrib.
Druga možnost je, da se približno 100m pred slapom Sušec podate po stezi, ki vodi ob ograji strmo v hrib.
ENGLISH:
Ruins of originaly unfortifited Castle are positioned at the top of an exposed rock standing over the spring of river Bistrica at the northeast edge of the town.
Castle was most likely built in 13. century and owned by Knights of Bistrica. Last knight of this clan was Aloch, who was killed in 1291 fighting in the war with Hungarians. With his death clan Knights of Bistrica extincted.
At the begining of the 15. century the castle was owned by Counts of Celje and since 1430 by Habsburgs. In 16. century a low castle wall was added as a defence wall against Turkish attacks. At the time of publising the great Valvassor's work The Glory of the Duchy of Carniola, the castle was owned by Auspergs and already unihabited. Only one guard lived there and protected the proprety stored in castle's granaries.
In the millitary map from years 1763-1787 the castle was aleady not mentioned. In Franciscs cadastral register from year 1825 the ruins of the castle are only framely marked. Today you can see some ruins of foundations, ruins of castle wall and a wall of a tower.
How to get to the cache:
The easiest way to get to cache is leaving the car at parking place (PK) and then walk along Levstikova ulica (at number 14 you can diverge to native house of Anton Žnideršič (memoral tablet), one of the most famous slovenian beekepers. About 100 meters further there is a bridge over the river Bistrica. Cross the river Bistrica and then follow Bilčeva pot steep uphill.
Other possibility for reaching the ruins is following the steep path begining some 100m (near the fence) before waterfall Sušec.