Podlipa je naselje v Občini Vrhnika. Po vasi sta poimenovana potok Podlipščica, levi pritok Ljubljanice ter Podlipska dolina. Podlipa je locirana ob prometnici, ki vodi od Vrhnike proti Smrečju in naprej proti Žirem.
Območje Podlipe je bilo naseljeno že v prazgodovini, o čemer pričajo sledovi Ilirskih gradišč. Rimska prisotnost ob plovni Ljubljanici je staroselce potisnila v stranske doline in obrobna hribovja, o čemer priča upor lokalnega prebivalstva v Nauportusu proti novim oblastnikom.
Naseljevanje je v kasnejših obdobjih potekalo že po Rimskih trasah - za Podlipo je pomemben prehod do Poljanske doline, kjer so se našli Slovani, Oglejski patriarhi, Goriški grofje, Freisinški škofje, pa Franki in Bavarci.
Podlipa je torej stara vaška aglomeracija, prvič omenjena v protokolu Kartuzije Bistra, katere zemljiška last je bila. Skozi ves srednji vek so prebivalci Podlipe zvesto služili svojim gospodarjem, kljub težkim razmeram pa so uspeli renovirati svojo gotsko cerkev.
Cerkev stoji sredi pokopališča na hribu sredi vasi in je posvečena sv. Brikciju.
Ena najstarejših ohranjenih zgradb v Podlipi je Pirmanova hiša, ki stoji desno od poti, ki vodi do cerkve. V njeni notranjosti so po zaslugi sedanjih lastnikov po prvotni podobi ohranjeni številni prostori, kot so črna kuhinja, kmečka hiša, spalni prostori... Hiša je grajena z izrazito debelimi zidovi, nizkimi stropovi, zaobljenimi vogali, stenskimi nišami in majhnimi okni, ki so prepuščali le malo svetlobe. Pod isto streho sta tudi hlev in svinjak, kjer so v času prvotnih lastnikov živele tudi domače živali.
V vasi je dobro ohranjeno in delujoče mlinsko kolo z žago. Domače ime Kovtrov mlin je nastalo v 19. stoletju, ker so imeli v spodnjem delu mlina montirane valje, ki so mehčali platnene izdelke za izdelovanje odej - kovtrov. Mlin je bil grajen na štiri pare mlevnih kamnov, ki so mleli žita, kot so pšenica, ajda, koruza, rž, oves... Kamni so mleli le ob visoki vodi, sicer pa sta bila v pogonu samo dva in ob nizki vodi samo eden. Mlin je ustavil svoja kolesja v osemdesetih letih prejšnjega stoletja.
Ena izmed vaških posebnosti pa je vrteča se miza, ki jo hranijo v edini lokalni gostilni Jurca (s polaganjem rok se miza prične vrteti...).
Že s prvih serpentin nad Podlipo se lahko ozremo na celotni vas pod nami z osrednjim hribom, na katerem stoji cerkvica sv. Brikcija. Če se odpravimo višje po poti, ki nas vodi proti zgornjemu delu Smrečja, pa je pogled na ljubljansko barje z okolico, Kamniške Alpe, Krimsko pogorje,... Iz najvišje točke Smrečja, to je iz Lovrenca, pa se odpre čudovit pogled na poleg že omenjene strani še na Trnovski gozd, Škofjeloško hribovje, Spodnje bohinjske gore, vse tja do triglavskega pogorja.