SLO
Prvotna vsebina:
- 3 obeski za ključe
- značka
»Po koncu šihta v idrijskem rudniku živega srebra Janez Jurjavčič, po domače Migavčk, počasi maršira proti Prontu, predelu Idrije, kjer domuje v ulici Carla Jakoba. Drugi rudarji gredo poplaknit grlo v eno izmed številnih idrijskih gostiln, Migavčk pa ima druge načrte. Čaka na mrak, nato se napoti v hrib nad Idrijo v smeri proti Čekovniku. Pot ubira po skrivni stezi skozi predel gostega gozda, ki ga imenujejo Rupa. V nahrbtnik je naložil bogato cinabaritno rudo, ki jo je skrivaj odnesel iz rudniške separacije, kruh, slanino in pijačo rudarjev, pelinov geruš. Danes bo dovolj rude za eno rundo. V strmini sredi gozda s svetilko posveti na polkrožen ploščat kamen, jo ugasi, posluša in pogleduje, ali mu ni kdo sledil, nato …«
Migavčkova jama leta 1987 in leta 2017
Danes do brezna ni težko priti, saj se lahko skoraj v neposredno bližino jame pripeljemo z avtom.
Lestve proti površju, slikano leta 1987
Z naravnim kamnom, v katerega je vdelal močne kovinske tečaje in jih povezal z mehanizmom za odpiranje, je Migavčk popolnoma skril vhod v prepovedano žgalnico. Svoj nočni šiht je opravljal v 30. letih prejšnjega stoletja, ko sta bila Idrija in rudnik pod Italijani. Rudnik je zaradi brezbrižnega odnosa italijanske države in gospodarske krize posloval zelo slabo, plače rudarjev so bile nizke, zato je Migavčk na skrivaj odnašal rudo, jo topil ter živo srebro tihotapil v Jugoslavijo in Trst.
Na dnu jame - III. nadstropje
Ker je vedno imel denar, je postal sumljiv. Nekega jutra sta ga v gozdu s pivsko steklenico, polno živega srebra, zalotila kapetan gozdne milice in gozdar. Prijavila sta ga in Migavčka so še isti dan zgrabili. Po zaslišanju so ga karabinjerji odpeljali v gozd, da bi jim pokazal, kje ima topilnico. Pred vhodom v jamo jih je prepričal, da so mu sneli verige, češ da vklenjen kamna ne more odvaliti. Ko so ga osvobodili, je karabinjerja vrgel vsakega na eno stran in pobegnil. Nekaj dni se je skrival v težko dostopni Ravbarski jami nedaleč od topilnice, potem pa je pobegnil v Jugoslavijo in se nato naselil v Bosni. Tu se pripoved o Janezu Jurjavčiču – Migavčku konča.
Vhod v Migavčkovo jamo, slikano leta 1987
Nekaj tehničnih podatkov o tej preprosti a učinkoviti napravi za pridobivanje živega srebra. Žganje nakradene rujde se je vršilo v predelani pločevinasti posodi od karbida. Taka pečica je imela spodaj majhen prostor za vodo in odprtino za reguliranje vleka. Nad posodo je bil speljan dimovod, cev, obložena z mokrimi krpami ali navlaženih mahim. Proces enkratnega žganja približno 70 kg rude je trajal okoli 50 ur. Izplen je bil tudi po 45 %, pridobljena količina živega srebra pa od 18 do 25 kg.
Pridobljeno živo srebro je bilo točeno v prazne steklenice za piva. Ena steklenica je vsebovala 6,5 kg živega srebra. Prodajna cena je bila 6 Lir za kg Hg. Ta cena se je nato povzpela tudi na 10 Lir na kilogram.
Če upoštevamo, da je rudniški delavec v letu 1937/38 mesečno zaslužil okoli 380 Lir, je jasno, da je bilo tihotapstvo živega srebra dokaj donosen posel.
Ostanki peči v topilnici na dnu jame - III. podstropju, slikano leta 1987
Topilnica je velika okoli šest kvadratnih metrov, v njej so priprave za žganje rude. Tu stoji ovalna železna peč z debelimi stenami, obdana z dodatnim kovinskim plaščem, iz nje pa vodi železen dimnik. V tleh pod lestvijo so ostanki štirikotne lesene cevi. Migavčk je iz jame odvajal dim in dovajal zrak. Ob dimniku poteka železna vrv, s katero je Jurjavčič s sistemom loput uravnaval dovod zraka, izhod dimnika pa je v skalah okoli dva metra od vhoda v jamo. Ker se pri žganju cinobrove rude sproščajo strupene živosrebrove pare, ni popolnoma jasno, ali je bil ob žganju Migavčk v jami ali pa je peč le zakuril in prišel po živo srebro naslednji dan.
Vir: Stanko Majnik, Živo srebro in tihotapci, v: Idrijski razgledi, št. 1-2, letnik 76, str. 25; http://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/idrijski-rudar-migavck-je-italijanom-kradel-rudo
ENG
original contents:
- Speleometric/cave map (not a trading object – leave it there!)
- 3 keychains
- badge
Inside the cache container there is also a speleometric map of the Migaučk cave which is not intended as a trading object – leave it there for everyone to see!
Janez Jurjavčič, or Migaučk (ponounced mee-gau-chk), as other miners called him, was a miner in the time before the second world war when the entire western territory of Slovenia was besieged by the fascist Italy. Because of the economic crisis and disregard of the Italian government, the mine was deep in the red, and the wages were miserable. That is why Migaučk secretly took the ore from the mine, and while his colleagues were drinking in one of the many joints of the mining town, he was on his way to the smelting furnace he set up in a cave deep in the dense forest near Idrija. He then smuggled the extracted mercury to Trst and Yugoslavia. Unlike the other miners, he rarely found himself without money – and thus became suspicious. He was caught in the forest one day with a bottle full of mercury by a lumberjack and the captain of the forest militia, and was arrested later that same day. After hearing, two italian policemen (carabineri) took him to show them where his furnace was. When they arrived, Migaučk persuaded his guards to unshackle him, as he could not open the cave entrance with handcuffs on. They complied, and once free, Migaučk shoved the two guards to one side each and ran away. He hid for a few days in another cave nearby, then crossed the border into Yugoslavia and settled in Bosnia. The cave is about 6 sqr. meters at the bottom, which is some 8 meters down from the entrance. The smelting furnace, ladders and parts of the chimney are still present in the cave today. The entrance was blocked by a large stone propped up on two large metal hinges. Because the burning o mercury ore releases poisonous fumes, it is speculated Migaučk was not inside the cave when the ore was burning, but rather just lit the fire and returned the next day to collect the mercury.
Source (slovene): http://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/idrijski-rudar-migavck-je-italijanom-kradel-rudo