Meandri (v slovenščini jim rečemo rečni okljuki) so močne vijuge rečnega toka.
Ime meander izvira iz reke v današnji Turčiji, ki so ji Stari Grki pravili Μαίανδρος Maiandros (v latinščini: Maeander). Za to reko je značilno, da reka v spodnjem toku močno vijuga. Že v času Starih Grkov je beseda meander postala sinonim za vijuganje rečne struge. http://en.wikipedia.org/wiki/Meander
Kako nastane meander?
Za ravnem površju imajo reke majhen strmec zato vijugajo. Nastanek meandra je kombinacija bočne erozije (na tisti strani rečne struge, kjer je rečni tok hitrejši) in akumulacije (na tisti strani rečne struge, kjer je rečni tok počasnejši).
Slika 1 in slika 2.
Vir: Senegačnik, J., Drobnjak, B., 2007. Obča Geografija Založba Modrijan, str. 42.
Kaj pa je značilno za potok Bloščico?
Bloščica je potok (v zgornjem delu ga imenujejo tudi Blatnica), ki teče na planoti Bloke. Je ponikalnica s približno 25 km² velikim porečjem in je največja površinska voda Bloške planote.
Posebnosti potoka Bloščica
- Pod cerkvijo Sv. Miklavža pri Ulaki je izvir Mežnarjev studenec za katerega je značilno spreminjanje količine vode v določenem času. Takšnim izvirom s spremenljivim pretokom pravimo zaganjalka. Voda narašča in upada v pravilnih, dvominutnih intervalih. Nihanje je težko opazovati, ker se gladina spreminja le za približno 1 cm.
- največji znani kompleks mokrotnih travnikov in povirnih močvirij v Sloveniji
- potok z največjim koeficientom izvijuganosti v Sloveniji
- del sistema kraške Ljubljanice
Vir: http://sl.wikipedia.org/wiki/Blo%C5%A1%C4%8Dica
Kaj pa se bo zgodilo s potokom Bloščica v prihodnosti? Iz meandra bo počasi nastal mrtvi meander.
slika 3
Vir: Senegačnik, J., Drobnjak, B., 2007. Obča Geografija Založba Modrijan, str. 42.
Opis Bloške planote (iz knjige 100 naravnih znamenitosti Slovenije)
Vir: Skoberne, P., 1988. Sto naravnih zanimivosti Slovenije. Založba Prešernova Družba, str. 224-225