Kal v Prčendolu / The Pond of Prčendol / Stagno di Prčendol
Kako so si naši ljudje pomagali, da pridejo do vode, preden je bil speljan občinski vodovod v zgornjo okolico (do Opčin l. 1906)?
Poleg vodnjakov (štjr'n) in kalov so bili v okolici Opčin tretji vir vode Mrčendol, Prčendol in Ovčak (U'čak). Ti so precej velike kraške doline, katerih dno pokriva rodovitna prst, ki je precej nepropustna. Mrčendol je levo od repentabrske ceste, kmalu za tem, ko se ta cepi od sežanske. Danes je ta dolina zapuščena in brez vode, prej pa je bila lepo obdelana. Še danes so vidni paštni, kjer je rasla domača trta. Ko je trtna ušica (phyloxera vestatrix) okrog leta 1900 uničila domačo trto, vinogradov niso več obnovili.
Prčendol (po opensko Prčendou) je imel največ vode, — to je bilo že pravo kraško jezero, malo kraško polje. Sploh je Prčendol najlepša naša dolina. Danes je v njem le malo vode.
Tudi doli in Ovčak so služili za napajanje živine, vendar je bila voda v njih, zlasti v Ovčaku in Prčendolu mnogo bolj čista kot v kalih. Celo poleti, ko kalne vode ni mogla živina piti, je bila voda v Prčendolu, zlasti pa v Ovčaku razmeroma zelo čista. Važno je tudi, da se je voda v njem najdalje zadrževala.
V dole se ni stekala deževnica s cest in klancev, temveč se je na njihovem dnu zbirala voda, ki je v bližini izginila v zemljo in se po strmem pobočju izcejala na dno doline.
Opomniti je še, da je bil Prčendol priljubljeno drsališče v zimskem času in še danes ga Tržačani radi obiskujejo.
Vir: Planinski vestnik (1955); Ivo Sosič, Pomanjkanje vode na Krasu
English Prčendol, one of the largest ponds of in the Carso (Kras), is perhaps the most beautiful and most well-known. Of natural origin, it has been modified by man, who has used it as water reserve and for recreational purposes. Between the 19th and 20th century, Prčendol was a popular meeting place of the Triestini, who came here to go ice skating. Given the position of the pond at the bottom of a deep and shady dolina, cold air remains trapped and ice survives for a long time.