Nekoč, v davnih časih, je bila vasica po imenu Globodol. Vasica je bila med najpremožnejšimi daleč naokoli, saj so njihova polja bogato rodila. Prebivalci so živeli v blaginji in prav nič hudega jim ni bilo.
Potem pa se je nekega dne v velikanski jami pod Ostrim vrhom naselil zmaj, ki se je imenoval Lodobolg. Lodobolg je spadal med rdeče zmaje in ti zmaji so bili znani po tem, da so imeli zelo radi zlato in zlatnike. Seveda Lodobolg ni bil nikakršna izjema. Od Globodolčanov je zahteval, da mu enkrat letno prinesejo veliko skrinjo zlatnikov za njegovo novo zakladnico, saj bi jim v nasprotnem požgal celotno vas, tako kot to storil z nekaterimi vasmi pred tem. Čeprav so Globodolčani od vsega začetka iskali nekoga dovolj pogumnega, da bi se zoperstavil strašnemu zmaju, jim to kljub vsem naporom ni uspevalo. Tako so vaščani, v strahu pred najhujšim, raje trpeli in zmaju vsako leto nosili zahtevano, kot da jim uniči celotno vas. Lodobolg pa je medtem kopičil prinešene zlatnike v svoji jami.
Nekega dne pa je zmaj postal še bolj lakomen in od vaščanov po novem zahteval, da mu začnejo nositi po dve skrinji z zlatniki. Takrat pa je vaščanom prekipelo. Deloma zato, ker toliko zlatnikov sploh niso imeli, deloma pa ker so imeli dolgoletnega trpljenja dovolj. Ker niso imeli druge izbire, so bili primorani skovati načrt za uničenje strašnega zmaja. Izvedeli so, da zmaj pred uničujočim napadom vedno najprej napade poslopje, kjer se skriva zlato, šele z drugim napadom pa uniči vse kar je še ostalo. Tako so imeli na voljo le eno priložnost in sicer da zmaja ubijejo med tem, ko bo od zakladnice vzletel proti svojemu domovanju na Ostrem vrhu. Da jih zmaj do vzleta ne bi opazil in da bi ga med drugim tudi lažje zadeli, so Globodolci v zavetju in povsem na robu bližnjega gozda postavili lesen stolp, s katerega bi zmaja napadli z loki.
Ko Globodolčani na dogovorjen dan niso prinesli zahtevanih zlatnikov, je začel Lodobolg rjoveti na ves glas in to celo tako na glas, da so ga slišali prav do Globodola, kjer pa so bili že pripravljeni na njegov napad. In res. Lodobolg je priletel direktno nad zakladnico, ki se je nahajala pri stari šoli in jo porušil do tal, samo da je prišel do zaklada. Z velikanskimi kremplji je zagrabil zaklad in pričel vzletati. Ni še dobro vzletel, ko je Lodobolg opazil, da so mu Globodolci pripravili past. Vendar je bilo že prepozno za reakcijo, saj je prav v tistem trenutku proti njegovemu trebuhu in prsim usula ploha puščic, izstreljene z lesenega stolpa. Tako je zmaj naredil komaj pol poti od stare šole proti lesenemu stolpu, ko je bil smrtonosno zadet. Zmaj je le še gromozansko zarjul in padel na tla s tako silo, da se je udrl strop podzemne jame, v kateri je zmaj končal, le-ta pa se je za njim zasula. Lodobolg je bil mrtev. Za njim je ostala le kotanja, na dnu katere so iz zemlje gledali samo še trije okameneli kremplji, edini viden ostanek, ki priča da je tukaj nekoč strašil zmaj. Globodolčani so zmago nad strašnim zmajem proslavljali še ves teden.
Če z dane lokacije dobro pogledate, lahko še danes opazite, tako zapuščeno šolo, ob kateri je bila zakladnica, kot tudi lesen stolp ob gozdu, vidna pa je tudi velika kotanja na sredini med njima, seveda tista, ki je nastala z Lodobolgovim smrtnim padcem. Malo težje je najti tri Lodobolgove okamenele kremplje. Nekateri pravijo, da v njih še zmeraj stiska zaklad, spet drugi, da mu je zaklad iz krempljev padel bližnje v grmovje. Kdo ve, morda je pa legenda resnična?
Zaklad je del serije "S konji po Globodolskem polju", kar pomeni, da so dostopni s konji in s tem namenom so bili tudi objavljeni, kar pa seveda ne pomeni, da jih ne smete obiskati kakorkoli drugače. Obiskovali jih bodo tudi otroci s posebnimi potrebami v sklopu terapij s konji, zato pričakujte tudi vpise ne-geolovcev.
Serijo sestavljajo naslednji zakladi: