Hrastje - Mota (Pomurska ravan, Radenci), v Hrastju-Moti (196 m), hraščenski, motarski, Hraščenčani, Motarci (407 prebivalcev).
Zgodovina kraja Hrastje:
Vas Hrastje je dobila ime po hrastju, kar nas spominja na velike gozdove z bogato pašo žira za svinje (podobni kraji tudi drugje: npr. Hrastovec), a Mota je poznejša naselbina, ki je dobila ime po mitnici, mestu, kjer se je plačevala mitnina ob prehodu čez Muro, saj je bil prevoz organiziran z brodom.
V urbarju Otokarja II. (1265 - 1267) se kot njegov deželnoknežji fevd omenja tudi vas z imenom "In Aiche", kar je pa nedvomno današnje Hrastje. Zelo verjetno je, da je ta kraj že pred tem časom spadal k posestvom šentpavelskega samostana, kakor že omenjena Boračeva ter, da so jo opati prepustili v fevd štajerskim deželnim knezom. Otokarjev urbar našteva v Hrastju 30 kmetij, kar pa je za takratno vas Hrastje preveč in smemo z gotovostjo trditi, da je teh 30 kmetij bilo na večjem teritoriju. K Hrastju je spadalo nekdaj več ozemlja, saj je menjavanje toka reke Mure v 16. stoletju "vzelo" veliko zemlje.
V Hrastju je bil tudi strelski dvorec, ki ga je 16. novembra 1443 dobil v fevd Matej Kacijaner. Ti dvorci - trdnjave so igrali pomembno vlogo v boju proti Ogrom in jih je bilo v vzhodnih slovenskih goricah in na Murskem polju po Otokarjevem urbarju kar 27.
Da je bilo premikanje toka reke Mure za prebivalce Hrastja zelo usodno, nam kaže dokument iz leta 1752, ki priča, da je reka Mura še pred letom 1700 spremenila svoj tok ter se obrnila bolj na ogrsko stran, podložnikom v Hrastji pa pustila veliko naplavljenega in z grmovjem obraslega sveta.