Ta ‘cache’ je izvir slatine pri Benediktu. V severovzhodni Sloveniji so ob tektonskih prelomih nastale številne slatine in termalni vrelci. Največji tako po količini vode kot po vsebnosti mineralnih snovi so ‘ujeti’ v toplicah in zdraviliščih. Nekaj posebnega pa so številni manjši izviri, ki so v bolj ali manj naravnem stanju. Takšni so tudi Benediški vrelci.
Krajevna skupnost Benedikt se je leta 1997 lotila obnove. Uredili so tri vrtine: Ana, Paula in Helena. Mineralno naravo vode dokazujejo rdeče obloge v okolici vrelcev. Seveda se o tem najbolje prepričamo, če srknemo nekaj vode. Zaradi ogljikovega dioksida deluje kiselkasto, ima kar močan okus po žveplu in železu, tako jo pijemo v majhnih požirkih! Sicer pa domačini poznajo in radi uporabljajo naravno mineralno vodo ali kislico. Tiste z močnejšim okusom za zdravje, druge pa za mešanje s sokovi in domačimi vini.
V paviljončku je ujeta Paula. VRELEC PAULA ima lično urejeno nadstrešnico s senzorsko nočno razsvetljavo, s točilno pipo, koritom in dekorativno fontano. Domačini in drugi obiskovalci lahko sedaj v senci popijejo kozarec slatinske vode in se na klopeh odpočijejo. Vrtina PAULA je globoka 30 metrov, mineralna voda pa je zajeta v globini med 13,96 - 19,71 m.
Prosim pustite ptičje gnezdo pri miru, tam zaklada ni!
ENG: Please leave the bird's nest in peace, there is no cache there!