Raziskave nahajališča uranove rude so se izvajale med leti 1960 in 1989. Na območju Žirovskega Vrha so bile najdene dovolj velike količine, da so začeli razmišljati o odprtju rudnika urana. Podjetje Rudnik urana Žirovski Vrh je bilo ustanovljeno leta 1976. Pravo pridobivanje uranove rude pa se je začelo leta 1982.
Celoten kompleks je obsegal podzemni rudnik z vsemi zunanjimi objekti, predelovalni obrat, odlagališče rudarske jalovine Jazbec in odlagališče hidrometalurške jalovine Boršt. Celotna mreža rudnika je obsegala 65 km podzemnih prostorov, vanj pa so vodili štirje vhodi (P-11 glavni vhod, P1, P-9 in P-10 najnižji vhod v jamo).
Poslanstvo RUŽV je bila proizvodnja uranovega oksida za jedrsko elektrarno v Krškem.
V času obratovanja so izkopali 633.000 T uranove rude, iz katere je bilo proizvedeno 452 T uranovega koncentrata. Povprečna vrednost uranovega oksida v zdrobljeni uranovi rudi je bila 830g na tono.
Zelo pomembne so bile tudi meritve delovnega okolja, s katerimi so se preverjali pogoji zaposlenih v jami. Te meritve so obsegale meritev koncentracije radona in njegovih potomcev, sevanje gama, vzorčenje aerosolov in meritve prisotnosti drugih škodljivih plinov, ki so nastajali pri izvajanju del.
Rudnik je deloval do leta 1990. Potem pa je prešel v fazo zapiranja, po zadnjih podatkih naj ga bi dokončno zaprli in sanirali do konca leta 2017.