Po nekaterih virih začetki rudarjenja v teh krajih segajo že v rimske čase. Tukaj so rudarili tudi že v 14. in 15. stoletju. Potem pa je do konca 18. stoletja zamrlo. Takrat so zgradili separacijo in topilnico, ki sta obratovali do zasedbe Napoleonove vojske (ostanki so ob cesti, v bližini table Trnovec vidni še danes). V sredini 19. stoletja so rudarjenje v teh krajih poizkušali obuditi, vendar večkrat neuspešno. V začetku leta 1853 pa je proizvodnja le stekla in do maja 1870 so pridobili 1930 t svinca. Od leta 1874 do 1913 je bil rudnik zaprt, vendar so med prvo svetovno vojno delali omejenemu obsegu. Po prvi svetovni vojni pa so rudarjenje po povodnji zaradi pomanjkanja sredstev povsem opustili.
Žilno rudišče Knapovže je najbolj zahodno žilno rudišče Posavskih gub. Mineraloška posebnost in redkost rudnika Knapovže so kristali cinabarita in kapljice samorodnega živega srebra.