V Bezgovci sredi gozda, kjer se sreča več poti, raste bor, ki je razvejan v kelih, ta pa se še enkrat razveja v enaki obliki. Nekdaj je imel tri vrhove. Majhnega, sredinskega sta 1923 izdolbla organist Klančnik in Germadetov oče (Hramec) v zahvalo, ker sta se živa vrnila iz I. svet. vojne. Na prazno mesto sta zapičila še danes ohranjen litoželezen križ, ki ga je drevo obraslo.« (Poles, Janežič, 2002, str. 95)