Pomembni napotki
- kot izziv za srečanje smo si zastavili nabrati vsaj 250 kg suhega dresnika, ki bo predelan v papir uporabljen v drugih okoljvarstvenih akcijah.
- srečanje bo v vsakem vremenu. Ne ustrašite se nekaj dežja. Glede poteka se bomo odločili v skladu s trenutnimi razmerami.
- vaš prihod pričakujemo do 14.30, z delom bomo pričeli po poučnem uvodu okoli 15.00.
- najprej bomo nabrali nekaj dresnika v okolici izhodiščnih koordinat, nato pa se bomo preselili na točko (waypoint) Dresnik (tam nas boste našli zamudniki).
- za delo ne potrebujete nobenega orodja, na voljo bo nekaj parov rokavic.
- priporočamo vodotesno obutev in primerna oblačila.
- ko bomo opravili z dresnikom, sledi družabni del s podelitvijo sledljivčkov Aprilskega trojčka in srečolovom z geolovskimi in praktičnimi nagradami, ki jih prispevata SGK in MOL. In geoklepet do jutra.
Kolikokrat se spomnimo na Zemljo, ki nam omogoča bivanje in nam daje vse, kar potrebujemo za življenje? Ali se zavedamo, da je tudi Zemlja živa in da smo mi bolj odvisni od nje kot obratno? Le z zavedanjem in upoštevanjem Zemlje kot živega bitja bomo prispevali pomemben košček v mozaik, s katerim bomo Zemlji izkazali hvaležnost za njeno gostoljubje. In kaj lahko geolovci, ki nam ni vseeno, storimo za naš planet? Marsikaj. In letos mu bomo namenili še več pozornosti kot v prejšnjih letih.
V Slovenskem GeoCaching klubu upamo, da bomo z dogodkom Dan Zemlje 2016 zaključili teden, v katerem se bomo na različnih CITO dogodkih srečali večkrat. Z njim bomo v sodelovanju z Mestno občino Ljubljana izpostavili problematiko invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst, posebej dresnika, tujerodne rastline, ki povzroča največjo okoljsko in gospodarsko škodo. V soboto, 23. aprila 2016, se bomo zato ob 14.00 do 14.30 zbrali na izhodiščnih koordinatah (parkirišče pri teniških igriščih ob Savi). Po krajšem uvodu bomo za potrebe aktivnosti, povezanih z nazivom Zelena prestolnica Evrope, ki ga Ljubljana ponosno nosi v letu 2016, odstranili nekaj velikih sestojev dresnika v okolici. Dogodek bo trajal približno 2 uri (do 17:00), nato pa bomo nadaljevali druženje z geoklepetom, izmenjavo sledljivčkov in vsem, kar sodi na družabni geolovski dogodek. Podrobna navodila glede poteka dogodka in programa bodo objavljena najkasneje 14 dni pred začetkom.
Izziv Aprilski CITO trojček
Cache In Trash Out (CITO) je stalna okoljska pobuda geolovske skupnosti, usmerjena v ohranjanje in izboljševanje okolja, v katerem kot geolovci uživamo v svoji dejavnosti. V Slovenskem GeoCaching klubu smo se v sodelovanju z organizatorji še dveh CITO dogodkov v aprilu odločili to zavezo utrditi z izzivom: se lahko aktivno udeležite dogodkov Očistimo Kranj 2016, Očistimo Idrijo 2016 in Dan Zemlje 2016? Naš planet vam bo hvaležen, pa tudi zadovoljstvo s prispevkom k ohranjanju okolja, v katerem živimo bo večje. Poleg tega bodo ekipe, ki se bodo aktivno udeležile vseh treh dogodkov, v zahvalo prejele tudi majhen sledljivček z dogodku primernim motivom. Aktivno udeležbo boste dokazali z žigi na kartončku, ki ga boste prejeli na dogodku Očistimo Kranj 2016. Na kartonček vam bo organizator vsakega dogodka po zaključku akcije odtisnil žig. Z izpolnjenim kartončkom boste svoj sledljivček prevzeli po zaključku dogodka Dan Zemlje 2016.
Cvetoč sestoj češkega dresnika
Dresnike zadnja leta opažamo po vsej Sloveniji, predvsem ob vodah, cestah, železnicah in na zapuščenih zemljiščih. V 19. stoletju so jih kot okrasne rastline prinesli v Evropo iz vzhodne Azije. Kmalu so pobegnili z vrtov in si zaradi uspešnega razmnoževanja in neverjetno hitre rasti hitro izborili svoj prostor v naravi. Dresniki v Evropi sodijo med najbolj problematične tujerodne vrste, saj povzročajo veliko škodo, tako v naravi kot v urbanem okolju. V naravi s svojo hitro rastjo izpodrivajo domorodne vrste in spreminjajo njihov življenjski prostor. Poganjki dresnika lahko prodrejo skozi nasipe, zidove, celo skozi več cm debele plasti asfalta. Rastline povzročajo veliko gospodarsko škodo zaradi poškodb na infrastrukturi, zaraščanja bregov voda in zmanjševanja pretočnosti, zaraščanja obdelovalnih površin, zelenic, robov cest in železnic.
Sestoj japonskega dresnika fotografiran junija in novembra.
Dresnik je zelo težko odstraniti, saj lahko že nekaj gramov težak košček korenike, ki ostane v zemlji, pomeni, da bo rastlina ponovno zrasla. Ne pomagata niti prekrivanje s črno folijo in ne redna košnja, saj so zaloge v podzemnih delih navadno prevelike, da bi redno odstranjevanje nadzemnih delov prineslo željen rezultat. Če je sestoj majhen, imamo še nekaj možnosti, da ga odstranimo in sicer tako, da rastlino čimbolj natančno izkopljemo in nato spremljamo, ali bo ponovno zrasla. V tem primeru postopek večkrat ponovimo. Če je sestoj velik, pa je večinoma uspeh že, če omejimo njegovo nadaljnje razširjanje.
.