Že J. V. Valvazor je leta 1689 pisal o črni zemlji, ki so jo kmetje našli v Zasavju in jo zdrobljeno uporabljali za zdravljenje živine.
Načrtno izkoriščanje rjavega premoga pa se je v začelo leta 1755, ko je bilo pridobljeno prvo dovoljenje za lomljenje premoga.
V trboveljski dolini so uradno začeli pridobivati in prodajati premog leta 1804. V dolini je bilo poleg dveh velikih premogovnikov tudi več manjših, ki so se postopoma združevali z večjima.
Za razvoj rudarske industrije v Zasavju pa je bila velika prelomnica izgradnja južne železnice Dunaj – Trst leta 1849. Saj je bila železnica konstanten porabnik premoga, hkrati pa je omogočala prevoz večjih količin premoga.
Pomembno je tudi to, da je bila l. 1873 ustanovljena Trboveljska premogokopna družba, ki je v svoj krog povezala manjše premogovnike raznih lastnikov. Z geološkimi raziskavami so ugotovili, da na zasavskem območju leže pod površino velike zaloge kakovostnega rjavega premoga, pravo premogovno bogastvo.
Intenzivno dvestoletno rudarjenje je tako v mnogočem spreminjalo podobo kraja. Premog so kopali tudi na površju. Takšni dnevni ali površinski kopi premoga so bili na Dobrni, Neži, Lakonci, Bukovi gori, Retju in drugod. Nekdanje obdelane površine so se skupno s kmeti umikale pred napredujočim rudarjenjem. Prvotna kmečka podoba Trbovelj je sčasoma zbledela in kraj se je preobrazil v rudarsko in industrijsko središče. Prav dobro lahko vidimo delavske kolonije po vsem kraju.