Kraševec bo vedno trpel žejo bolj kot drugi, za kazen, ker je bogu ukradel pršut!
Kras zaradi sestave svojih tal namreč ne premore površinskih tekočih voda. Vsa ta dragocena življenjska tekočina je skrita globoko v kraških nedrjih. Včasih je bila tukaj vsaka kaplja vode zaklad, poslan z neba, ki ga je človek skrbno shranil in čuval v starodavnih kraških vodnih virih – kalih.
KAL (ponekod tudi lokev ali lokva) je plitva kotanja na kraških tleh, kjer se zbira deževnica. Voda ne pronica v tla, ker je dno prekrito z neprepustno plastjo gline ali ilovice. Naravni kal nastane, ko se na dnu vrtače nabere plast gline, to je usedlin, ki so nastale s kraškim preperevanjem. Pri nekaterih kalih povečajo količino vode drobna podzemska pretakanja, ki po kamnini prodirajo do te neprepustne plasti. To pomeni, da kali niso celo leto napolnjeni z vodo, saj je količina vode v njih odvisna od padavin, pa tudi od morebitne prisotnosti kakšne podzemne vodne žile.
V preteklih časih so bili kali za človeka izjemnega pomena, sčasoma pa so jih nadomestili izkopani vodnjaki, ki so bili manj izpostavljeni izhlapevanju in v katerih je bila voda čistejša. Kljub temu so kali ostali nepogrešljivi kot napajališča za živino. Kmetje so zato skrbeli za njihovo vzdrževanje, v sušnih obdobjih so jih celo stražili, zlasti ponoči.
V zadnjih nekaj desetletjih so kali izgubili svoj prvotni pomen, ker se živina več ne hrani na pašnikih, niti ne napaja v naravnih zbirališčih vode. Zaradi pomanjkanja oskrbe so se kali večinoma zapolnili z zemljo in zarasli. Mnoge med njimi so poleg tega žal uporabljali tudi kot odlagališča odpadkov. V kalih, ki so bili zapolnjeni pretežno z organskimi odpadki, se je razvila posebna flora, ki jo strokovnjaki preučujejo kot podkategorijo kraškega rastlinstva. Ohranjeni kali pa so pomembni tudi za favno in sicer kot življenjski prostor živali, tesno povezanih z vodo (npr. kačji pastir).
Pot zajema devet starodavnih kalov v okolici vasi Kobjeglava in Tupelče, njen namen pa je predstavitev in ohranjanje naravne in kulturne dediščine Krasa. Dolga je slabih 6 kilometrov in vodi večinoma po gozdu, v prijetnem zavetju borov, le manjši del pa po asfaltnih cestah v vaseh. Za celotno pot boste porabili približno uro in pol zmerne hoje, za katero je pot primerna v vseh letnih časih.
Vir: http://www.stanjel.eu/publikacije/