Človek ima vsekakor različne potrebe. Poleg materialnih, ko v trgovinah nakupovalne vozičke napolni z vsakršnimi dobrotami, ima tudi duhovne potrebe. Do bližine drugega bitja, snovnega ali ne. Do verovanja, v karkoli že. In upanja. Da bo jutri nov dan. Lep in svetal, kot s stopljenim sladkorjem premazan. Nekaterim za takšen duhovni naboj zadošča pogled z visoke gore, počitek ob hitri reki. Drugim velike katedrale te ali druge cerkvene ločine. Spet tretjim potrošniška mrzlica in brezglavo nakupovanje vsega, kar potrebujemo ali ne.
V Kranju stoji sredi potrošniškega raja majhna kapelica. Komaj kdo jo opazi, ko hiti po vsakodnevnih nakupih. Celo tisti, ki se redno vozijo mimo, zgolj začudeno pogledajo. Kapelica? Kje?Pa vendarle je. Zimentova kapelica stoji ob krožnem križišču sredi industrijske cone ob Šucevi ulici. Zgrajena (prestavljena), je bila 1980 leta, ko je bila tudi blagoslovljena. Spada med sakralne objekte župnije Kranj Primskovo.
Saj se ni treba ustaviti in moliti dolgih molitev komurkoli že. Dovolj je, da se ob poti, ki nas vodi mimo, zgolj za trenutek zavemo, da so sredi potrošniške družbe, v kateri živimo, še kako pomembne skorajda izgubljene vrednote, ki daleč presegajo plehkost denarja, težkih nakupovalnih vrečk in vsesplošne odtujenosti. Zato naj bo (tudi) ta kapelica svojevrsten opomnik človeku, svetilnik upanja, da vendarle še ni vse izgubljeno.