Na vrhu Boča so leta 1962 postavili 20 metrov visok jekleni komunikacijski razgledni stolp, v bližini pa televizijski oddajnik okrog katerega je zaprto vojaško območje.
Pod vrhom na sedlu na nadmorski višini 658 m stoji Planinski dom na Boču, kjer je v bližini cerkev sv. Miklavža. Na sedlu pa je tudi Informacijsko središče Krajinskega parka Boč.
Pogled na Boč iz SZ strani
Geografski opis
Bočko pogorje je geološko in geografsko najvzhodnejši del Karavank, ki se nadaljujejo preko Donačke gore in z Maclja do Panonske nižine. Boč s svojimi 978 m nadmorske višine obvladuje pokrajino med Sotlo in Dravinjo in je viden daleč naokoli.
Po grebenu Boča teče razvodnica porečja Save in Drave. Reliefne oblike so vrhovi, grebeni, pobočja in male ravnice. Tukaj ni omembe vrednih površinskih vodotokov, saj je svet pretežno kraški in vode hitro poniknejo v kraško podzemlje. Na površje pridejo ob vznožju kot kraški izviri. Je pa v pogorju mnogo kraških pojavov: kraški izviri, jame, vrtače, požiralniki in pečine so pogosti. Območje Boča z okolico je zato uvrščeno med območja osamelega krasa.
Kraški teren je poln kraških pojavov
Geološka sestava
Na širšem območju Boča srečamo poleg apnenca in dolomita, ki sta značilna za kras, tudi paleozojske slabo prepustne in terciarne kamnine. V njih so pogosti skladi kakovostnega premoga, ki so ga v preteklosti izkoriščali. Iz južne geološke prelomnice, na prisojnimi strani gore, vre na dan zdravilna naravna mineralna voda. V bližini se je zato razvilo zdravilišče Rogaška Slatina.
Dostop
Do oddajnika na vrhu Boča pelje iz Zgornjih Poljčan oziroma Studenic makadamska cesta, druga, asfaltna cesta iz Zgornjih Poljčan pa vodi do planinskega doma. Na Boč pa vodi tudi več markiranih poti, ki se pri planinskem domu združijo v eno pot na vrh.
Iz Poljčan se je mogoče povzpeti po: gozdni učni poti (tudi Detičkova pot) ali po poti čez Babo, apnenčast razgledni pomol, od koder je lep razgled na Poljčane, dolino Dravinje in jugovzhodno Pohorje).
Na Boč lahko pristopamo iz različnih smeri, nekatere poti so utrjene in markirane, nekatere pa so manj znane in tudi zahtevne
Iz Kostrivnice, pot se začne pri kapeli v Zg. Kostrivnici, prav tako pelje markirana pot, do vrha Boča je dolga 2 uri hoda.
Zelo zanimiva je pot Zg. Gabrnik - Galke - Boč. Tudi zanjo potrebujemo 2 uri. Galke so po izgledu in vegetaciji podobne nižje ležečemu alpskemu svetu.
Na Boču je tudi eno redkih rastišč zaščitene velikonočnice.
Kako poiskati zaklade iz serije Boč: Skale, Boč: Greben, Boč: TV stolp, Boč: preluknjan in Boč: Križ?
Škatlice teh petih zakladov se nahajajo na manj obljudenih poteh (razen enega) in se je zanje potrebno tudi malo potruditi. Potrebna je tudi dobra fizična kondicija, saj noben izmed njih ni dosegljiv z avtomobilom (no ja, morda). Pred končnimi koordinatami je potrebno obiskati tudi druge lokacije in na njih podatke, da lahko izračunate končne koordinate.
Vseh pet zakladov je mogoče poiskati v enem dopoldnevu (ali pa popoldnevu), vendar si je treba pot pravilno načrtovati.
Prijetno vandranje in raziskovanje po neznanih, a utrjenih poteh Boča in veliko užitkov!