SI
Zlati studenec
Zgodovina
Sončne vzhodne pohorske lege so že v preteklosti privabljale ljudi na Framsko. O tem pričajo arheološke najdbe. Tako vloga Frama kot naselitveno ugodnega sveta tudi v rimskem času ni zanemarljiva. Izjemen gradbeni podvig pred 2000 leti se je najverjetneje zgodil zaradi kakovostne pohorske vode, ki so jo po 25-kilometrskem vodovodu speljali iz Frama do današnjega Ptuja. Fram se ponaša z rimskim vodovodom, ki je pred 2000 leti z izvirsko vodo iz pod pohorskih pobočij oskrboval rimsko Poetovio. Pri Zlatem studencu nad Framom je začetek rimskega vodovoda, ki je preko Dravskega polja oskrboval okoli 40.000 prebivalcev petindvajset kilometrov oddaljenega Ptuja. Prva raziskovanja rimskega vodovoda od Frama do Ptuja segajo v 19. stoletje, ko je gimnazijski profesor, raziskovalec in ustanovitelj ptujskega muzeja Franc Ferk (1844-1925) pri Zlatem studencu nad Framom odkril začetek rimskega vodovoda za Poetovio. Prve omembe najdb segajo v leto 1889. Največ poročil o manjših raziskavah pa so iz tridesetih let 20. stoletja. Glavno dilemo o poteku rimskega vodovoda Fram - Poetovia je v svojih raziskavah rimskega Ptuja razrešil prof. dr. Balduin Saria (1936). Z raziskovanjem znamenitega gradbenega dela sta se ukvarjala tudi prof. Franjo Baš (1937) in Anton Smodič (1938). Leta 1938 je izšel v časniku Jutro prispevek z naslovom Rimski vodovod od Frama do Ptuja, kjer je natančno popisan rimski vodovod glede na arheološke najdbe.
Nova spoznanja so prinesle tudi raziskave arheologov Ive Mikl Curk leta 1970 (Fram, Varstvo spomenikov 15, 1970, str. 152-154) in Stanka Pahiča leta 1974 (Ješenca pri Račah, Varstvo spomenikov 17, 1974, str. 130). V oktobru 1976 je Zavod za spomeniško varstvo Maribor zaščitno izkopaval del rimskega vodovoda Fram - Poetovio zaradi nevarnosti uničenja, ki bi ga prinesla trasa magistralnega plinovoda v Brunšviku. Arheologinja Mira Strmčnik-Gulič je v publikaciji Arheološki pregled 18, ki je izšel v Beogradu 1976, podrobneje opisala framski vodovod: »Vodovod ima obliko plitvo v zemljo zgrajenega kamnitega kanala z naslednjo konstrukcijo: v izkopani jarek so na dno nasuli tanko plast proda, ki je sedaj zaradi nanosa vode pomešan s sivorjavo glino in drobnim gramozom. Na prod so najprej naložili navpik stoječe podložne lomljence, nanje pa plast manjših kamnov, na to pa iz večjih oglato lomljenih kamnov sezidali 40 cm debel obodni zidani kanal in ga pokrili s kamnitimi ploščami, ki so slonele na obodnem zidovju. Sam kanal je precej poškodovan, dobro ohranjen je le notranji rob severne stranice kanala, ki je bil na tem delu 50-60 cm široko in prekrito z manjšimi bolj ali manj gladkimi ploščami, ki so se morale tesno stikati. Ponekod so bili najdeni drobci rdeče žgane gline, s katero so zamazali vse špranje in neravnine. Na dnu kanala so ponekod ležale na manjših lomljencih večje kamnite plošče, ki so po vsej verjetnosti pripadale krovnim ploščam vodovoda.« Dno kanala je bilo med 1,30 do 1,45 metra pod današnjo površino, ponekod na trasi pa le 0,60 metra globoko. Guličeva zaključuje , da rimski vodovod Fram - Poetovio, ki poteka v smeri SZ- JV vsekakor spada med najbolj znane vodovode iz rimske dobe.
V letu 2008 je potekalo arheološko vrednotenje in zaščitne raziskave na delu Rimskega vodovoda (postajališče Shell v Framu), ki sta ga opravila arheologa Maruša Urek in Otmar Kovač, vodja arheoloških raziskovanj pa je bila Mira Strmčnik Gulič iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območne enote Maribor (Poročilo o arheološkem vrednotenju in zaščitnih raziskavah na lokaciji Fram, postajališče 'Shell'. Ljubljana 2008). Izvir Zlati studenec pa ni usahnil s propadom rimskega cesarstva. Po ukinitvi rimskega tabora na Ptuju je služil civilnemu prebivalstvu, kar dokazujejo svinčene vodovodne cevi, ki so jih odkrili v rimskih poslopjih. Prav gotovo je izvir od 13. do 18. stoletja napajal vodovod na framski grad Frauheim, ki se prvič omenja šele leta 1335, a je moral nastati že na začetku 13. stoletja. Tudi v 20. stoletju je izvir nekaj časa zagotavljal vodo za framski vodovod. Podatke je posredovala lastnica zemljišča, kjer stoji izvir Zlati studenec, Marija Pečovnik. Pod izvirom je bil namreč leta 1936 zgrajen zbiralnik, ki je zadovoljeval potrebe nekaterih framskih gospodinjstev oziroma ustanov (cerkev, šola, zasebni lastniki). Vse do leta 1950 je bil v privatni lasti. Po letu 1950 pa je vodovod v upravljanje prevzelo takratno turistično in olepševalno društvo v Framu in ga kot javni vodovod začelo širiti za potrebe krajanov. Ob koncu šestdesetih let 20. stoletja je ob svoji ustanovitvi Krajevna skupnost Fram v upravljanje prevzela tudi vodovod in ga razširila za potrebe kraja. Zaradi rasti kraja in povečanja števila prebivalstva je začela primanjkovati voda. Zgrajen je bil nov vodohran, ki je zajel še dodatne nove izvire vode. Vodo iz Zlatega studenca so opustili kot vir za napajanje framskega vodovoda. Danes se voda iz izvira Zlati studenec uporablja le za potrebe pokopališča.
Zlati studenec in Oroslav Caf
V povezavi z Zlatim studencem in kulturno zgodovino Frama pa je potrebno posebej izpostaviti jezikoslovca Oroslava Cafa, rojenega 1814 leta, ki je živel in deloval v Framu dvajset let.
V Fram je prišel kot kaplan leta 1839. Njegovi biografi opisujejo, da je bilo prav framsko obdobje Cafovo najbolj plodno življenjsko obdobje. Franc Šrimpf je zapisal o njegovem bivanju v Framu takole: »Fram, majhna vasica pod Pohorjem, se mu je priljubila predvsem zato, ker je imel tukaj mir pred zunanjim svetom, ki se ga je vedno nekoliko bal ... in tu se je lahko več ali manj mirno posvečal svojim za marsikoga dokaj nenavadnim študijem oziroma posvetnemu delu.« (Oroslav Caf. Dialogi 1972, str. 503- 504 ). Tudi Božidar Raic je pisal o dobrem počutju Cafa v Framu: »Caf je strastno ljubil studenčnico iz 'zlatega studenčka' , ki je žuborel blizu župnišča. V tej okolici je poletni čas v logu na brežčku čital in pisal.« (Jurij Caf, Dom in svet 1903, str. 227). Tako je tudi tukaj najverjetneje nastala pesem Frajhajm, kakor jo je imenoval avtor, ki je vsebinsko in opisno tako bogata, da se nam ob prebiranju vrstic v misel in pred očmi čisto neprisiljeno vtihotapi podoba takratnega Frama. Seveda jo moramo brati - peti pozorno in upoštevati izvirno izražanje besede. Rokopis je ohranjen v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani, prav tako tudi druga bogata Cafova ostalina. Pesem je bila leta 1888 objavljena v Popotniku. Po ustnem izročilu Jožefe Nahtigalove, po domače Ramuhove Pepce iz Frama, ki ji je pesem ostala v »popolnem spominu, ko jo je pela njena babica Kunigunda Fregl (1856-1935)«, je Oskar Štern pesem zabeležil 15. julija 1975. Danes jo poznamo kot framsko himno. Tudi v njej ima svoje mesto čista pohorska voda!
Povzeto iz revije Novice občine Rače-Fram št. 75 - 3/2017; september 2017
Več informacij:
http://www.eheritage.si/apl/real.aspx?id=8975
http://www.naprejfram.si/turisticni-program-zlati-studenec-vabi-23-09-2017/
EN
Golden well
The sunny eastern Pohorje positions have already attracted people to Fram in the past. Archaeological findings testify to this. Thus, the role of Fram as a habitable and comfortable world is not negligible in Roman times either. An extraordinary construction venture 2000 years ago was most likely due to the quality Pohorje water, which was taken from Fram to the present Ptuj after 25 km water supply. Fram boasts a Roman water supply system that supplied Roman Poetovio 2000 years ago with spring water from the Pohorje slopes. At the Golden well above Fram, the beginning of the Roman water supply system, which supplied around 40.000 inhabitants twenty-five kilometers away from Ptuj, across the Drava region. The first exploration of the Roman plumbing from Fram to Ptuj dates back to the 19th century, when the gymnasium professor, researcher and founder of the Ptuj museum Franc Ferk (1844-1925) discovered the beginning of the Roman water supply for Poetovio at Golden well. The first mention of the find dates back to 1889. Most of the reports on minor research are from the thirties of the 20th century. The main dilemma about the course of the Roman water supply system Fram - Poetovia was resolved by prof. dr. Balduin Saria (1936). The research of the famous construction work was also carried out by prof. Franjo Baš (1937) and Anton Smodič (1938). In 1938 a paper entitled The Roman Plumbing from Frama to Ptuj was published in the Journal of the Morning, where the Roman plumbing was carefully scanned according to archaeological finds.
New findings were also made by the researchers of Iva Mikl Curk archeologists in 1970 (Fram, Protection of monuments 15, 1970, pp. 152-154) and Stanko Pahič in 1974 (Ješenca pri Račah, Protection of monuments 17, 1974, page 130). In October 1976, the Institute for the Protection of Monuments of Maribor protected the part of the Roman water pipeline Fram - Poetovio for the danger of destruction that would be caused by the route of the main gas pipeline in Brunswick. Archaeologist Mira Strmčnik-Gulič published in Arheološki pregled 18, published in Belgrade in 1976, described in more detail the framework water system: "The waterway has the shape of a shallow earth in a built stone canal with the following construction: in a excavated ditch, a thin layer of now due to the application of water it is mixed with gray clay and fine gravel. On the pebbles, they were first loaded with stony underlying scapes, and a layer of smaller stones on them, and from this large square broken stones built a 40 cm thick circumferential walled canal and covered it with stone slabs that were leaning on the peripheral wall. The channel itself is rather damaged, only the inner edge of the northern side of the channel is well preserved, which was 50-60 cm wide in this part and covered with smaller, more or less smooth slabs, which had to be tightly intertwined. In some places, fragments of red sparkling clay were found, which dirty all the crevices and irregularities. At the bottom of the canal, some of them were lying on smaller crushed stone slabs, most likely belonging to the roof plates of the plumbing." The bottom of the channel was between 1.30 to 1.45 meters below today's surface, and in some places on the route only 0.60 meters deep. Gulič concludes that the Roman water supply system Fram - Poetovio, which runs in the direction of the SZ-JV, is definitely one of the most famous waterways from the Roman era.
In 2008, archaeological evaluation and protection research was carried out on the work of the Roman water supply (Shell station in Fram), carried out by archaeologists Maruša Urek and Otmar Kovač, while the leader of the archaeological research was Mira Strmčnik Gulič from the Institute for the Protection of Cultural Heritage of Slovenia, units of Maribor (Report on archaeological evaluation and protection research at Fram, "Shell" stop shop. Ljubljana 2008). The spring of the Golden Novel did not dampen the collapse of the Roman Empire. After the abolition of the Roman camp in Ptuj, it served the civilian population, as evidenced by the lead plumbing pipes discovered in Roman buildings. It was certainly the spring from the 13th to the 18th century that supplied the water supply to the Frauheim Castle, which was first mentioned only in 1335, but it had to be built at the beginning of the 13th century. Even in the 20th century, the spring provided water for a water supply for some time. The data was provided by the owner of the land Marija Pečovnik. Namely, in 1936 a collector was built, which met the needs of some Fram households or institutions (church, school, private owners). Until 1950, it was privately owned. After 1950, the water management was taken over by the tourist and decorative society in Fram, and as a public water supply began to spread it for the needs of the locals. At the end of the 1960s, at the time of its establishment, the Local Community of Fram took over the plumbing and expanded it for the needs of the place. Due to the growth of the site and the increase in the number of people, there was a shortage of water. A new water tank was built, which included additional new springs of water. The water from the Golden well was abandoned as a source for feeding the Fountain Plumbing. Nowadays, water from the spring of the Golden well is used only for the needs of the cemetery.