Romarska cerkev sv. Jožefa nad Preserjem je ena od šestih podružnic župnije Preserje pri Kamniku pod Krimom. Stoji na vrhu hriba Mlečnik na Ljubljanskem barju. Graditi so jo začeli leta 1658 na pobudo bistriškega priorja Ludovika Ciprijana ter s privolitvijo oglejskega patriarha Janeza. Sprva jo je obdajalo obzidje, ki je sedaj podrto.
Sveti Jožef (Vir: www.slovenija.foto-narava.com)
Cerkev sestavljajo visoka ladja na tlorisu razpotegnjenega oktogona, pravokoten prezbiterij ter desno od njega zakristija in levo zvonik. V fasadni steni je velik in polkrožno zaključen portal, nad katerim so tri prazne niše, v katerih so nekoč stali kipi; nad nišami je pravokotno okno in še ena (danes) prazna niša. Gre za pomembno arhitekturo, ki je bila svojčas tudi zelo vplivna. Izhodiščni vzor zanjo je bil dognan v lombardskem okolju. To je pri nas prvi prostor, kjer je bila izvedena sinteza vzdolžnega in centralnega (osmerokotnega) prostora, zasnova, ki je bila aktualna potem tako še v 17. kot tudi v 18. stoletju. Gibanje prostora od vhoda proti oltarnemu delu je bilo prav tako vplivno: prostor se v vhodni poli naglo razširi in dvigne in tako razširjen in zravnan zajema osrednji del ladje, potem se zniža in zoži ter preskoči v prezbiterij. Ladja je banjasto obokana, izpod beleža pa prihajajo na dan sledi (verjetno baročne) poslikave. V notranjščini so trije oltarji. Posebno lep je visok glavni oltar. V spodnjem delu (stopnice, menza, predela s podstavki) je kamnit, v zgornjem lesen. V medaljonu sredi predele je napis s skrito letnico 1687 (kronogramom), v oglih medaljona so črke MMGF. Leseni del je okrašen z zelo bogato zlato ornamentiko (stilizirano listje, cvetlice in oblački, vitičje z grozdi…). Sredi nastavka stoji v niši kip patrona cerkve sv. Jožefa s cvetočo vejo v desnici, nekdaj je v naročju držal Jezuščka in obdajala ju je truma angelcev. Danes na oltarju pogrešamo še precej drugih kipov (mdr. tri sedeče evangeliste z volut in segmentnih kotov na ogredju), ker so jih po drugi svetovni vojni pokradli. V vrhu oltarja je dvoglavi orel s črko »F« na prsih, ki se nanaša na bližnji kartuzijanski samostan Bistra, v nemškem jeziku imenovan Freudental. Stranska oltarja sta iz leta 1831. Nekoč sta ju krasili sliki sv. Urha in sv. Antona Padovanskega. Lesena prižnica je kvaliteten rezbarski izdelek iz 17. stoletja, ki jo skoraj v celoti prekriva plitek relief v obliki cvetličnih vaz, vmesna polja so marmorirana (žal so jo že močno razžrli črvi). Vznožje zvonika iz pravilno klesanih kvadrov je poševno grajeno, kamnit klesan svitek ga ločuje od višjih nadstropij. Posamezne etaže so ločene z zidci, pod piramidasto streho je konzolni venec. Po celotni višini zvonika tečejo kamniti »šivani robovi«.
Notranjost cerkve (Vir: UIFS ZRC SAZU)
Cerkev je povezana tudi z raznimi legendami. Na tem mestu naj bi stala rimska utrdba, pozneje majhna graščina, na svojega viteza naj bi tukaj čakala zakleta kraljična v podobi velike kače; po drugi legendi naj bi bil pred glavnim vhodom skrit zaklad. Glavna shoda se obhajata 19. marca (Sv. Jožef Jezusov rednik in mož Device Marije) in 1. maja (praznik dela, Jožef delavec).
Vir: DEDI