Prvi podatki o začetkih premogovništva v teh krajih segajo v leto 1809, ko je bila prvič pridobljena pravica za kopanje premoga. Od takrat je rednik rjavega premoga postal predmet trgovanja različnih družb in premožnih posameznikov.
Leta 1918 je premogovnik prešel v last Andreja Jakila, inustrialca iz Karlovca, ki je ustanovil delniško družbo ''Šentjanški premogovnik Andreja Jakila d.d. Krmelj. Do začetka 2. svetovne vojne je po tem premogovnik v Kremlju dosegel največji razmah. Odprli so nove jaške, zgradili lastno elektrarno s parnim generatorjem in agregatom, preuredili separacijo za izpiranje premoga, obnovili vse rudniške stavbe in stanovanja, zgradili bolnišnico, trgovino, novo cesto med Krmeljem in Gabrijelami in celo teniško igrišče. Med 2. svetovno vojno se je izkopavanje za nekaj časa ustavilo.
Po 2. svetovni vojni je bil rudnik nacionaliziran in že takoj leta 1945 so ponovno pričeli s kopanjem premoga. Leta 1960 je bilo v rudniku zaposlenih 409 delavcev, proizvedenga pa je bilo 116.500T premoga. V tem letu je tako rudnik dosegel največjo proizvodnjo odkar je obstajal.
Zaradi vse večje uporabe elektrike in nafte ter posledično zmanjšani potrebi po premogu je leta 1962 prišlo do zaprtja rudnika.
Danes na nekdanji rudnik spominjajo opuščeni rudniški jaški ter manjša jezera, nastala s opustitivijo dnevnih kopov.