Tokrat si boste kravžljali možgane v bližini sevniškega pokopališča. Če parkirate na priporočenem mestu, vas pot do zaklada vodi mimo mrliške vežice in kapele Božjega groba. Slednja je zgrajena po modelu cerkve Božjega groba v Jeruzalemu. Do kapele Božjega groba je iz trga vodila »Kalvarija« - pot trpljenja ali križev pot s petimi postajami (kapelicami) žalostnega dela rožnega venca. Na veliki petek je nekdaj potekala iz trga k Božjemu grobu procesija križevega pota. Kapelo je dal leta 1730 sezidati lastnik gornjega sevniškega gradu grof Jožef Anton Auersperg.
Kapela Božjega groba v Sevnici je torej pomanjšan posnetek uničenega jeruzalemskega Božjega groba. Obrnjena je proti jugu, kjer se sklene s petdvanajstinskim zaključkom. Položnejša šotorasta streha ima nad slemensko točko, v katero se stekajo vse strešine, šesterokotni kamnit stolpič s kupolo. Stavba je v notranjosti sestavljena iz dveh delov; veže in Kristusovega groba. Notranja kapela Kristusovega groba ima banjast obok s sosvodnicami in je brez oken. Ob njeni zahodni steni je oltar, nad njim pa je oljnata podoba s prizorom polaganja Jezusa v grob. Pod oltarno mizo je grob s kipom mrtvega Jezusa. Kapela Božjega groba v Sevnici je največji posnetek božjega groba v Sloveniji. Povzema tloris in podobo originala in jo zato lahko uvrščamo med avtentične posnetke. V Sloveniji je ohranjenih le še 14 takšnih kapel. Zaradi redkosti na slovenskem Štajerskem je kapela pomemben kulturni spomenik.