V Bežigrajski soseski 3, bolj znani kot BS3, stoji znamenita ura, ki verjetno ni delovala niti toliko ur, kot kaže. Najdete jo na podanih koordinatah.
Zaklad se nahaja na koordinatah:
N 46° 04.ABC
E 014° 31.EFG
BS-3 je ena največjih ljubljanskih sosesk, saj obsega osemsto metrov dolgo in dvestopetdeset metrov široko območje zazidave. Njena kompleksna urbanistična zasnova je delo Mitje Jernejca, arhitekturno oblikovanje stavb pa Ilije Arnautovića. Zasnova tako kot v mnogih drugih ljubljanskih soseskah žal ni bila realizirana v celoti, kar se danes kaže v prometnem kaosu in pomanjkanju prvotno zamišljenih podzemnih parkirnih mest. Kljub temu soseska ohranja mnogo kvalitet, od katerih je najpomembnejša bogata členitev in oblikovanje zunanjih prostorov – zelenic, parkov, igrišč, trgov, ulic in pešpoti. Stanovanjski program soseske dopolnjujejo še nekatere vsebine družbenega pomena – otroški vrtec, trgovine in lokali. Sosesko sestavljajo območje nizkih blokov, ki se razteza po celotni dolžini naselja in dve gruči stolpnic na njegovem vzhodnem obrobju. Nižji del je razdeljen na štiri segmente, med katerimi so večji odprti prostori, ki nadomeščajo načeloma en sam večji osrednji prostor prvih ljubljanskih sosesk. V posameznem segmentu so po štiri vrste blokov, med katerimi tečejo ‘’tržni’’ ali zeleni pasovi. V prvih, ki so bolj javnega značaja, se vrstijo igrišča, počivališča in rekreacijski otoki. Drugi imajo bolj intimen značaj in so bujno ozelenjeni ter prepredeni s pešpotmi. Motorni promet in pešpoti potekajo prečno na vrste blokov: dostopne ulice tečejo za pol etaže pod njimi, pešpoti pa skozi odprta stopnišča blokov. Prvotna urbanistična zasnova je na vzhodnem obrobju namesto stolpnic predvidela dva megabloka velikih dimenzij in z visoko gostoto poselitve. Stolpnice so ustrezno zadostile zahtevani gostoti in z manjšo porabo prostora obenem ustvarile identifikacijsko točko celotnega naselja.