Po tedanji navadi v 19. stoletju so skoraj nad vsakim vrelcem v Rogaški Slatini postavili paviljon ali uto. Eden večjih paviljonov je stal nad nekdanjim starim vrelcem Styria v središču parka, ki so ga slavnostno odprli 4.7.1884 in z njim promovirali eno od treh vitalnih zdraviliških slatin. Po nekaj letih so ga nadomestili s paviljonom, katerega plitka streha je počivala na litoželeznih stebrih. Nanj so kasneje priključili pokriti hodnik in ga tako povezali s paviljonom Tempel in v nadaljevanju z zdraviliškim domom. Kljub temu, da je vrelec Styria l. 1908 usahnil ,se je paviljon ohranil do l. 1954 in nekaj let služil kot glasbeni paviljon. Kdaj je bil odstranjen skupaj z pokritimi hodniki, ni natančnih podatkov, po pričevanju domačinov okrog leta 1960. Litoželezne stebre so uporabili za konstrukcijo gozdnih ut, ki se sedaj popularno imenujejo palčkove hišice. Stojijo pa na lokacijah nekdanjih ut na Janini, Tavčarjevem hribu in Tržaškem hribu. Kako so izgledale te ute, se vidi iz spodnje slike: sestavljene so bila iz neotesanih debel in pokrite s slamo. Postavljena je bila zanesljivo pred l. 1838. Na starih litografijah tudi opazimo, da vrhovi niso bili poraščeni z gozdovi in se je lepo videlo na zdravilišče in na oddaljene hribe, kot sta Boč in Rogaška gora, sedaj imenovana Donačka gora.
Literatura: Adolf Režek: Rogaška Slatina na starih slikah, fotografijah, zemljevidih, spomenikih in kozarcih. Franc Vardjan: Rogaška Slatina, sprehod skozi čas