Dobrava je značilni nižinski gozd ob reki Savi severno od Brežic, velik okoli 14.000 ha. Poleg Krakovskega gozda in Murske šume je zadnji večji ostanek hrastovih sestojev v Sloveniji. Gozd z obrobjem travišč ima značaj mokrišča. Uravnano površje gradijo ilovnate plasti, ki so jih odložili potoki z območja Orlice. Tla so zato slabo prepustna, površinska voda pa odteka počasi.
Gozdnato ravan so delno preoblikovali le potoki s povirjem v Dobravi, vrezani v plitve doline. Gozdni ekosistem je otok ohranjene narave sredi prevladujočih kmetijskih površin. Ponaša se z visoko stopnjo naravne ohranjenosti in biotske raznovrstnosti. V njem prevladujejo hrastovo-belogabrovi sestoji, v manjši meri so prisotni še jelševja in nasadi iglavcev. Opazno je slabo pomlajevanje dobovih sestojev, občutljivih na upadanje podtalnice, hrastovo pepelasto plesen in obžiranje mladovja. V zadnjih sušnih desetletjih se hitro dviga tudi delež smreke.
Gozd prepreda mreža potokov, na zahodnem se je ohranil mozaik močvirnih in mokrotnih travnikov z redkimi vrstami, kot so močvirska ludvigija, močvirska kukavica, močvirski silj, vodni grint … Gozdna mokrišča so mrestišča številnih dvoživk, po naravovarstvenem pomenu izstopajo veliki pupek ter nižinski in hribski urh, ki se tu križata. Visok delež odmirajočih hrastov je ugoden za saproskilne hrošče, kot sta rogač in hrastov kozliček. V gozdu je zabeleženih več kot 100 vrst ptic. Pomembnejši gnezdilci so kozača, belovrati muhar, črna štorklja in srednji detel, katerega stabilna populacija kaže, da gozdni ekosistem še vedno dobro prenaša različne antropogene pritiske.
Za pridobitev koordinat rešite nalogo:
2084479
1071169
1526109
1530205
1525085
1072193
2086271
1024
2063274
466858
1998005
367107
1523881
5220
2088224
1066620
1528998
1530732
1529188
1069397
2088356