Homška mlinščica zajema vodo iz matične struge Kamniške Bistrice na jezu pod Homškim hribom in teče po njenem desnem bregu skozi Jarše, Domžale in Študo vse do izliva v Mali Loki. Dolga je skoraj 10 km, srednji pretok pa znaša 1,6 m3/s. Skozi Domžale teče v pokritem kanalu, s čimer se znatno zmanjša tudi njena pretočnost. Mlinščica ima južno od Štude izredno lepo, naravno razvito strugo. Brežine so obraščene s skoraj neprekinjeno obvodno vegetacijo, ki se mestoma razširja v gozdiče.
Homška mlinščica je bila zgrajena pred več kot 300 leti, saj najstarejši pisni viri segajo v leto 1674. Nekdaj je bila s svojo vodno močjo osnova za razvoj gospodarstva, saj je poganjala številne mline, žage, fužine in druge obrtne delavnice, kasneje elektrarne ter dala možnost za nastanek industrije na tem območju. Pred sto leti je gnala najmanj 16 mlinov, šest žag in dve kovačiji. Vodne naprave so stale ob njeni strugi približno na vsakih 250 metrov. V srednjem delu njene struge, na območju Jarš in Rodice, je na razdalji kilometra in pol še pred 50. leti obratovalo sedem mlinov, dve žagi in ena kovačija. Danes so te naprave opuščene, voda pa poganja pet malih hidroelektrarn (mHE). Štiri od njih oddajajo električno energijo v javno električno omrežje, ena pa proizvaja elektriko zgolj za lastne potrebe.
Homška mlinščica je omogočala obratovanje vodnih naprav skozi vse leto, saj je bila količina vode v njej odvisna od dvigovanja zapornice na homškem jezu in ne toliko od letnega časa oziroma pretoka vode v strugi Kamniške Bistrice.
V kolikšni meri je bila energija Homške mlinščice v preteklosti izkoriščena, priča zapisnik zbora Vodne zadruge vodnih naprav ob Mlinščici na desnem bregu Kamniške Bistrice, ki so jo leta 1899 ustanovili lastniki vodnih naprav. Lastniki vodnih naprav so si vodno moč in tudi stroške delili po dogovorjenem ključu. Kadar so bili stroški popravil in vzdrževanja manjši ali večji, so se temu ustrezno zmanjšali oziroma povečali deleži zadružnikov.
Ob Kamniški Bistrici je bilo v preteklosti še osem drugih mlinščic, od katerih sta dve povsem opuščeni in zasuti (Šmarska mlinščica in domžalska mlinščica Žagana voda), ostale pa tečejo še danes.
Zakladek je postavljen v bližini nekdanjega Trnavčevega mlina in žage na Rodici. Na desnem bregu Mlinščice stoji stavba nekdanjega Trnavčevega mlina, ki je kot manjši kmečki mlin obratoval do leta 1955. Na levem bregu Mlinščice je obratovala žaga, ki je z delovanjem prenehala leta 1970. Danes vodna moč Mlinščice na tem umetnem padcu ni izkoriščena.
Vira za slike in besedilo:
www2.arnes.si/~osljro2s/mlini/slike/
www2.arnes.si/~osljro2s/mlini/text/mlini.htm