KOZJANSKI REGIJSKI PARK

Krajinska razgibanost Kozjanskega s Posavskim hribovjem, kozjanskimi griči in obsoteljsko ravnico na vzhodu države je podlaga izjemni biotski raznolikosti. Javni zavod, ki upravlja s parkom, je skupaj z domačini razvil nekaj izjemno dobrih parkovnih praks, med katerimi izstopa tradicionalno sadjarstvo.

Kozjanski park je s svojo razigrano krajinsko razgibanostjo in izjemno biotsko pestrostjo obiskovalcu zanimiv v vseh letnih časih. Spomladi s cvetočimi sadovnjaki in travniki, poleti s parkovnimi dejavnostmi, jeseni s Praznikom kozjanskega jabolka in pozimi z mirom. Vabi tudi pregovorno dobra in odprta »kozjanska duša«.

Kozjansko in Obsotelje - Osrednje območje

Kozjanski regijski park je eno naših najstarejših in največjih zavarovanih območij. Od mejne reke Sotle, ob kateri najdemo mestoma še dobro ohranjeno obrečno vegetacijo in rečne mrtvice se preko nižinskega, s kmetijskimi kulturami obdelanega sveta, počasi dvigamo v hribovit svet, porasel z bukovimi in hrastovimi gozdovi. Ta svet je kot v nekakšnem polkrogu obdan s Posavskim hribovjem, vmes pa je Srednjesotelsko gričevje, polno sadjarstva in vinogradništva.

Kozjansko in Obsotelje - robno območje

Jabolka starih sadnih sort visokodebelnih travniških sadovnjakov so glavne zvezde prepoznavnosti parka. Stare sadne sorte ne potrebujejo mineralnih gnojil ali pesticidov, da obrodijo. S tem ostaja krajina plodna brez kemijskega pospeševanja. V Podsredi, ki je po zasnovi srednjeveški trg, se vsak drugi vikend v oktobru odvija legendarni Praznik kozjanskega jabolka, ki je eden največjih in najbolje obiskanih okoljskih dogodkov v državi.

Kozjansko in Obsotelje - vplivno območje

Kozjanski park je zavarovano območje, veliko 206 km², s statusom regijskega parka. Zavarovano območje je na severu omejeno z Rudnico, na vzhodu s Sotlo, na jugu preko Orlice prehaja v Bizeljsko in Senovsko gričevje, na zahodu pa meja poteka preko hribov Vetrnika in Oslice. Značilna je prehodnost iz predalpskih hribovitih in pretežno z gozdovi poraščenih predelov v ravnino ob Sotli. Med ravninskim Obsoteljem in hribi vzhodnega Posavskega hribovja je sadjarsko-vinogradniško Srednjesotelsko in Bizeljsko-sremiško terciarno gričevje.

Glavna vodotoka sta reki Bistrica in Sotla, katerih dolini predstavljata ravninski del območja, kjer tečejo glavne prometne povezave in so vsa večja centralna naselja.

Kozjansko in Obsotelje - zemljevid

NARAVA V PARKU

Naravo Kozjanskega parka označuje izjemno visoka stopnja biotske pestrosti, kar potrjuje tudi dejstvo, da je 69 % območja Kozjanskega regijskega parka vključeno v območja Natura 2000. Popisi in monitoringi iz leta v leto daljšajo sezname rastlinskih in živalskih vrst. Posebej se lahko pohvalimo z številnimi podatki o kukavičevkah, metuljih, kobilicah, hroščih.

Soteska Bistrice

Narava zavzema različne habitate, različne živalske in rastlinske vrste, pestro geološko sestavo, saj se tod srečujejo Dinaridi in Panonidi, raznovrstne naravne znamenitosti (soteske, slapovi, kraški pojavi, hidrološke vrednote, naravne kamnite skulpture ter geomorfološki pojavi.

Gruska - geomorfološka in hidrološka naravna vrednota

V Parku tečeta dva pomembna vodotoka s svojimi pritoki in naravno raznovrstnostjo: Sotla kot mejna reka in Bistrica.

KULTURNA DEDIŠČINA

Kulturna dediščina je človeška ustvarjalnost na vseh področjih vsakdanjega načina življenja. Lahko rečemo, da so to dobrine, podedovane iz preteklosti.

Grad Podsreda

Kozjanski park kot pokrajina mnogih obrazov nam tudi na področju kulturne dediščine kaže svojo raznolikost. Bogata kulturna dediščina se prepleta z ohranjeno naravo. Arheološka najdišča, prafarne in romarske cerkve, mogočni gradovi, srednjeveški trgi in dediščina vsakdanjega življenja burijo domišljijo in raziskovalno žilico. Zgodbe in legende, v katerih so glavni igralci velikani Ajdje, kmečki uporniki, kleni domačini in hudobni zmaji bogatijo kozjanski prostor. V pokrajini, kjer se Alpe srečajo s Panonsko nižino, se mešajo hribovski in nižinski vplivi, kar se ne odraža le v naravi, ampak tudi v življenju domačinov.

Levstikov mlin v Podsredi

Svete gore

Preskarjev mlin leži ob potoku Močnik na poti iz glavne ceste Pohanca - Pečice - odcep Osredek. Na vhodu v hišo je spominska plošča padlim partizanom iz leta 1943, originalnega mlinskega kolesa ni več, je pa ob zgradbi postavljeno novo, obnovljeno. V notranjosti mlina je ohranjenih nekaj mlinskih naprav. Pred vhodom je tudi škatla s planinskim žigom.