Zarjavel mangan v kamnu
V jurskih apnencih se na nekaterih delih pojavljajo okroglaste lise oziroma mangan-železovi gomolji. Rjavi krogi so oksidiran mangan, nekaj podobno kot rjavenje železa). Mangan se je na dnu morja, v ki je ležalo na tem mestu zbiral v koncentričnih krogih in se ponekod gorah nakopičil v večjih količinah ter se tako ohranil do današnjih dni. Z imenom manganovi gomolji označujemo manganove in železove skorjaste zdruđžbe, ki so se nabrale mestih v sedimentu, ki so bile v v večji meri raztopljene in nadomeščene s piritom in/ali markazitom ter s kalcitom. Raztopljeni manganovi minerali so se v obliki dendritov ponovno odložili v razpokah talnih in krovninskih plasti. Večina gomoljev se po svoji oranžno rjavi barvi dobro razlikujejo od svetlih apnencev v okolici.
Dolina Triglavskih jezer je močno zakrasela visokogorska alpska dolina v osrčju Julijskih Alp med Bohinjem in Trento, z jezeri, ki so nastala v kotanjah z vododržnimi usedlinami. Najnižji del 8 km dolge doline je na 1300 m nadmorske višine, zgornji na 2000 m. Spodnji del Doline Triglavskih jezer se imenuje Lopučniška dolina in je od osrednjega dela ločen s strmo stopnjo. Dolina ni znana le po jezerih, temveč tudi po dobro razvitih kraških pojavih, fosilih, bujnem rastlinstvu in živalstvu ter povesti o Zlatorogu. Že v obdobju prvega razcveta planinstva na Slovenskem je veljala za enega najlepših predelov Julijskih Alp. K temu je pripomogla tudi ena najstarejših planinskih postojank v slovenskih gorah, postavljena ob Dvojnem jezeru. Dolino so že leta 1924 zavarovali kot Alpski varstveni park. Glede na namen zavarovanja ta letnica velja kot letnica ustanovitve prvega slovenskega narodnega parka. Ime Triglavski narodni park je bilo prvič uporabljeno leta 1926, čeprav je sam vrh Triglava zavarovano območje parka zaobjelo šele po njegovi razširitvi leta 1981. Dolina je tudi naravna vrednota državnega pomena.
Posebnost jurskih plasti v Julijskih Alpah so rdeči pelagični apnenci, ki vsebujejo manganove gomolje. Zasledimo jih na več lokacijah. Gomolji so diskaste oblike in merijo do 12 cm v premeru. Sestavljajo jih različni minerali. Delež mangana v gomoljih je nizek, med 0,8 in 3,5 %, delež železa pa do 1,7 %. V nekaterih gomoljih železo prevladuje nad manganom.
Mangan je sivkasto-bela kovina, na videz podobna železu. Je trdna in zelo krhka kovina, ki se težko tali, a zlahka oksidira. Mangan je element, ki ga je leta 1774 prvi izoliral švedski mineralog J. G. Gahn iz minerala piroluzita (MnO2).
Običajno se železovomanganovi gomolji pojavljajo le na oceanskem dnu. Ko so prekriti s tanjšo plastjo sedimenta, pride do njihovega raztapljanja in do ciklične migracije manganovih ionov, kateri se ponovno vgrajujejo v nove gomolje na meji oksidirani sediment/voda. Ohranjeni gomolji v apnencu zato z verjetnostjo kažejo, da je prišlo po njihovem nastanku do relativno hitrih fizikalno-kemičnih sprememb zaradi katerih se se niso raztopili že prej.
Za vpis zaklada, kot najdenega odgovorite na spodnja vprašanja in mi odgovore posredujete preko GC profila, vendar ni potrebno čakati na moj odgovor, da bi zaklad označili kot najden.
Vprašanje:
1. Poglejte manganove gomolje v apnencu, zakaj mislite, da so tako veliki, kot so? Ali menite, da bi bili drugačne velikosti, oziroma ali bi sploh nastali če bi se sedimenti na morskem dnu nanašali hitreje kot so se?
Neobvezno:
1. Vpisu lahko priložite tudi fotografije.
Oxidize manganese in stone
One of interesting geological thing in the Julian Alps is red pelagic limestone containing manganese nodules. They are encountered at several localities occurring in some metres thick horizon of the Upper Liassic age. The nodule forms are disc-like attaining up to 12 cm in diameter. They contain different minerals. The shear of manganese in the nodules is low ranging from 0,8 % to 3,5 %. The iron amount attains up to 1,7 %, in some, however, iron exceeds manganese.
The Valley of the Triglav Lakes or the Seven Lakes Valley is an Alpine glacial valley. The valley itself is the result of the mighty overthrust of the Slatna plate, whereas the formation of the lakes on the karstified ground was enabled by the impermeable sediments. The Valley of the Triglav Lakes, which has been protected as a national park since 1924, boasts a varied terrain, interesting flora and fauna, fossils and Alpine animals. The Valley is also known for its well-developed karst phenomena. Inside is a lot of nice views and from any part you can see something interesting.
Manganese is a chemical element, designated by the symbol Mn and can be found in nature. Manganese is a silvery-gray metal that resembles iron. It is hard and very brittle, difficult to fuse, but easy to oxidize.
The manganese nodules from the study area of the Slovenian part of Julian Alps occur in Upper Lias of reddish limestones which was created in the see far from cost. They are often associated with condensed beds overlying Dachstein limestone. They can be up to 12 cm large. It is created from many minerals. The manganes contents in samples varies between 0.8 and 3.5 %, while that of iron attains at most 1.7 %. In most of nodules iron predominates above manganese.
Typically, iron-manganese nodules only appear on the ocean floor. When covered with a thin layer of sediment, at taht time their dissolution occurs and cyclical migration of manganese ions occurs, which are reintroduced into new nodules at the oxidized sediment/water boundary. Because of that after the limestone nodules were created happened relatively rapid physicochemical changes in the sediment which prevented their dissolution earlier.
Here are the questions necessary for logging this cache as found. Please send the reply through the contact form, but do not wait for my reply, log right away.
Question:
1. Look at manganese nodules in limestone, why do you think they are so big as they are? Do you think that they would be different size, or they would actually appear if the sea sediments would gather faster than they did?
Optional:
1. If you want you can make some photos and add them to your log.
Viri/Sources:
70 geoloških zanimivosti Slovenije. 2016. Urednika: dr. Nina Rman in dr. Matevž Novak
Manganovi gomolji v jurskem apnencu Južnih Alp Slovenije. 2006. Ogorelec, B., Buser, S., Mišič, M
Manganovi gomolji na Mangrtu. 2010. Čretnik, J.; Golež, M. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem.
Manganovi gomolji v jurskem apnencu Južnih Alp Slovenije. 2006. Bojan Ogorelec , Stanko Buser & Miha Mišič
