Pridi, mili moj Ariel
Trbovlje so kraj, ki najbolj slovijo po premogu. Res je, dolga leta so knapi iz neder zemlje kopali – ja, kaj drugega kot »črno zlato«. Čeprav, po pravici povedano, zasavski premog ni črn, ampak rjav. Torej precej milijonov let mlajši. Vendar to ni kaj prida pomembno. Pomembneje je, da se je v Trbovljah dokaj neodvisno od premoga odvijalo še eno življenje – kmetijsko. Zgornji del Trbovelj je bil kmetijski, spodnji pa industrijski.
In v zgornjih Trbovljah je del svoje mladosti preživela tudi slovenska pisateljica in prevajalka Mira Mihelič, rojena Kramer. Bila je (vsaj v mladosti) prava popotnica. Rodila se je štirinajstega julija 1912 v Splitu, kjer pa je z očetom in mamo ostala samo dve leti. Nato se je z družino preselila v Zagreb, njena naslednja življenjska postaja je bila Ljubljana, potem pa je »bila odložena« pri starih starših v Trbovljah. Tudi tu ni ostala. Malce je vmes »skočila« še v Švico, dokler se ni dokončno vrnila v Ljubljano. Spomine na svoje življenje v Trbovljah je popisala v knjigi Pridi, mili moj Ariel in delno tudi v trilogiji Plamen ali dim. Občina Trbovlje ji je leta 2002 na hišo, kjer je Mira prebivala, pritrdila spominsko ploščo.
Sploh je zgornji del mesta precej zanimiv. Nad njim je razgledna vzpetina Klečka, ki tudi ni neznana geolovcem. Pod Klečko se nahaja imenitna, a žal zelo zanemarjena meščanska hiša Kukenberg.
V bližini je kamnolom, kjer so Orjunaši mučili in na koncu ubili rudarja Franca Fakina, 1. junija 1924 leta. Tega dne so pripadniki Orjune hoteli razviti v Trbovljah svoj prapor, ljudje so se jim uprli, prišlo je do oboroženega spopada in tudi do žrtev. Zaradi teh dogodkov je prvi junij občinski praznik Trbovelj.
V bližini je kulturna ustanova Dom Svobode II, v njej je bil nekoč tudi kino, danes pa je knjižnica in gledališka dvorana. Nasproti Doma Svobode je najstarejša hiša v mestu, najpogosteje imenovana Gradič, ima pa še nekaj drugih imen. Ko je bila njena lastnica gospa Ljudmila Arzenšek, so dvorcu ljudje rekli Arzenškova hiša. Danes je to protokolarni objekt, ko pa so ga zgradili (sicer ne vemo točno kdaj - na kletnem portalu je vklesana letnica, ki pa pomeni verjetno leto obnove, saj so zadnjega celjskega grofa Ulrika II. ubili leta 1456), je služil celjskim grofom kot lovska hiša.
Tudi najstarejša kmetija v Trbovljah ima v bližini svoje mesto – imenuje se Pr' Kobac, je zapuščena, stoji pa v neposredni bližini cerkve sv. Martina. V zidu okoli cerkve sv. Martina so vzidani rimski nagrobniki z napisi.
Okoli cerkve je bilo tudi pokopališče, ko pa je zmanjkalo prostora, so ga prestavili v Goljavo, v neposredno bližino Kobacove kmetije (pravzaprav je občina od Kobaca v ta namen tudi odkupila njivo). To je t.i. »stari britof« - na njem je, med drugimi, pokopan prvi župan Trbovelj Franc Pust – Kobac in prvi smrtno ponesrečeni rudarji.
Vir: T. Lenarčič: Trbovlje podolgem in počez
Naloga:
Da boste našli zakladek, morate najti prave števke koordinat (kaj pa drugega)in sicer takole:
N 46 09.ABC E 15 03.DEF
A - mesec rojstva Mire Mihelič
B - tretja števka letnice, vklesane na kletnem portalu lovskega dvorca
C - število let-1, kolikor je Mira Mihelič prebivala v Trbovljah
D - dve več, kot je bilo let Miri Mihelič, ko so se preselili v Zagreb
E - mesec postavitve spominske plošče Miri Mihelič na Kramarjevi štarcuni
F - seštevek zadnjih dveh števk zadnjega leta bivanja Mire Mihelič v Trbovljah
Kontrolni izračun: A + B + C + D + E + F + 309 = 350