Lemberg leži v ozki dolini ob cesti Mestinje-Polčane. Gre za znameniti srednjeveški trg, v karerem sta cvetela trgovina in obrt, odajalo pa naj bi ga več gradov. Do 11. stoletja je spadal k posesti Breže-Selških, kasneje pa h krški škofiji. Prvič se omenja leta 1138. Okoli l. 1235 so na lemberških posestvih gospodarili Žovneški gospodje, ki so 1341 po lemberškem gradu dobili svoj grofovski naslov - Celjski grofje.
Na nekdanjo veljavo tega rtrga danes spominja rotovž (iz nem. Rathaus) in pranger. Nekdanji magistrat (rotovž) je vodil trški sodnik -zadnji je bil Josip Lippauz, 1820 - skupaj s svetovalci. Rotovž je baročna stavba z letnico 1769 in je v osnovi še srednjeveška arhitektura.
Sramotilni steber (pranger) spominja na takratno veljavo sodnih pravic, ohranjen je tudi še sodniški meč (sablja), ki je del razstave na rotovžu, roka pravice pa simbolizira sodstvo in svobodno trgovino.
Trg Lemberg je omel tudi svoj grb, ki izvira iz 15 stoletja . V njem je jagnje s krono na glavi in z upognjeno desno nogo.
Lemberški rotovž so leta 2010 v celoti obnovoli in ga odprli za obiskovalce. Sedaj je v njem stalna razstava o pestri zgodovini trga in njegovih cesarskih privilegijih ter razstava o življenju v trgu do konca polovice 20. stoletja.
O Lemberžanih krožijo tudi šaljive zgodbe oziroma zabavljice, ki jih je omenil Josip Pajek. Legenda, kako so Lemberžani bika v zvonik vlekli, je bila prva tiskana lenberška zabavljica. Pravi, da so nekega dne Lemberžani opazili, da jim trava raste v žlebu pod zvonikovo streho. Nato se je najpametnejši med njimi domislil, da bi jo lahko popasel občinski bik. Da bi bika krepke pasme in dobre reje povlekli na streho, so najprej porinili trden tram skozi cerkveno streho, na koncu trama pritrdili škripec in skozenj spustili močno vrv ter počasi začeli vleči težkega bika kvišku. Vendar je bik kmalu začel rjuti in debelo gledati, saj mu je začela sapa pohajati. Lemberžani pa so od veselja mislili, da se veseli mastne paše. Šele ko so bika od blizu pogledali ter ga dregnili, so ugotovili, da je bik poginil, saj so ga zadavili. Odtistihmal so pustili travo v žlebu rasti.
Gospa Slavica Lorenčak, vodička in skrbnica rotovža, je seznanjena z zakladom.