Opis
Zaklad je postavljen ob največjem hrastu dobu v Jovsih.
Ker gre za lovsko območje so lovci nanj pribili tablo, da gre za Hubertov hrast. Okoli gozda Dobrava,kjer so tudi Jovsi rastejo največji hrasti dobovci v Sloveniji. Po hrastu dobu imajo ime tudi gozd Dobrava in vas Dobova.
Okolica:
Naravni spomenik Jovsi so zanimivi za ljubitelje ptic, lovce in ostale, ki imajo radi mir in naravo. Ob makadamski cesti med Velikim Obrežem in Rakovcem je ob lepih dnevih veliko kolesarjev, tekačev in sprehajalcev. Včasih vse skupaj spominja že na PST v Ljubljani. Če greste tukaj zvečer ali bolj zgodaj zjutraj, ko je bolj mirno, pa lahko pričakujete srečanje z obmejno policijo, ki tukaj, tik ob državni meji in reki Sotli, vrši stalen nadzor.
Pot, ki vodi do tega hrasta je precej bolj mirna in manj obiskana, kot makadamska pot proti Rakovcu. V sušnih mesecih, predvsem pa spomladi je zanimivo nadaljevanje od zaklada proti Jereslavcu na severu. Hodimo po ostankih poti, ob mlakah in zamočvirjenih travnikih. Paziti moramo predvsem, da ne uničujemo narave. Tudi v največji suši pa lahko pričakujemo mlake in blato, tako, da so priporočeni nepremočljivi čevlji.
Hrast:
Največji hrast Dob v Sloveniji je Kasteličev hrast v Cundrovcu, na drugi strani Dobrave. Dolga leta so za najdebelejši hrast v Sloveniji priznavali Nujčev hrast v Gregovcih, vendar ga je v zadnjih letih napadla bolezen in so ga morali precej obžagati.
Listi doba so na veje nameščeni premenjalno in so nepravilne enostavne oblike. Pri odraslih rastlinah so podolgovati in jajčasti ter na bazi stisnjeni. Proti vrhu se razširijo na 5-7 listnih krp. V dolžino dosežejo med 7 in 14 cm. Po zgornji strani so temno svetleče zeleni, po spodnji strani pa so svetlejše barve.
Cvetovi so majhne mačice, ki jih oplojuje veter. Iz oplojenih cvetov se razvijejo majhni podolgovati jajčasti želodi (2 - 2,5 cm), ki visijo s 3 – 7 cm dolgih pecljev, na katerih so lahko do štirje želodi. Plod je sestavljen iz dveh delov, skledice in oreška. Skledica, ki je pritrjena na eni strani na pecelj pokriva zgornji del oreška, ki je na spodnjem deli zašiljen. Skledica je sestavljena iz drobnih lusk, ki se tesno prilegajo ena drugi in se strehasto prekrivajo.
Dob je drevo, ki doseže visoko starost. Na Švedskem stoji drevo, ki naj bi bilo staro preko 1000 let, obseg njegovega debla pa je 14 metrov[1].
Jovsi:
Jovsi so 460 ha veliko območje zamočvirjenih travnikov vzdolž reke Sotle med Kapelskimi goricami. Zavarovani so kot spomenik narave in območje Nature 2000. Zaradi naravnih danosti in ekstenzivnega kmetijstva so tu svoj življenjski prostor našle številne redke in ogrožene rastlinske in živalske vrste. V informacijski sobi v središču Kapel, kraja med Brežicami in Bizeljskim, lahko okoliško naravo spoznate z ogledom naravoslovnega filma, informativnih panojev in drugih animacij ter prisluhnete različnim tematskim predavanjem.
Viri:
https://sl.wikipedia.org/wiki/Hrast
https://www.discoverbrezice.com/dozivetja-narave/naravni-park-jovsi
https://www.discoverbrezice.com/dozivetja-narave/najdebelejsi-hrast-dob-v-sloveniji