Mesto stekla, vode in vina, Rogaška Slatina, se nahaja v Spodnjem Posotelju, v bližini meje s sosednjo Republiko Hrvaško. Rogaška Slatina s svojo več stoletij dolgo turistično zgodovino in velikim obsegom turističnega prometa spada med najpomembnejše in najstarejše turistične kraje v Sloveniji. Mestu je uspelo dolgoletno tradicijo združiti z modernim duhom sodobnosti.
Za najdbo zaklada boste potrebovali približno eno uro, da boste obhodili vse točke.
Vremenska hišica, Pegaz in Kapela sv. Ana (foto: Emahana)
N46°14.080 E015°38.272
Pegazova ploščad je bila postavljena leta 2008. Krilati konj Pegaz, ki izvira iz grške mitologije, je simbolni stvarnik rogaške mineralne vode in od leta 2002 predstavlja tudi simbol občine, saj je upodobljen na občinskem grbu in zastavi. Spomenik je delo znanega akademskega kiparja in slikarja Vasilija Ćetkovića Vaska.
Legenda o znamenitem nastanku Rogaškega vrelca je upodobljena in zapisana v bakrorezu nemške izdaje knjige Roitschocrene iz leta 1687. Podoba v tej knjigi prikazuje, kako bog Apolon krilatega konja Pegaza pozove, da naj na mestu blizu cerkve sv. Križa in Rogatca udari s kopitom ter tako odpre Roitschocrene, rogaški vrelec. Ta zgodba je podobna legendi iz grške mitologije, kjer je Pegaz s svojim udarcem kopita odprl vrelec Hippocrene muzam na Helikonu.
A = podpis kiparja Vaska najdemo na...
- sprednji desni nogi Pegaza --> A = 7
- zadnji levi nogi Pegaza --> A = 0
N46°14.130 E015°38.267
Stara Hidroterapija se nahaja na Zdraviliškem trgu, poleg Pegazove ploščadi. Zgrajena je bila leta 1904 in je v preteklosti že imela dve predhodnici. Vse so bile namenjene za higiensko kopališče. Med prvo svetovno vojno so na južno fasado Stare Hidroterapije dozidali razkuževalnico, v kasnejših letih pa je bila v zgradbi pralnica. Danes ima zgradba prenovljen in povrnjen zunanji izgled. V njej se nahajajo kavarna in trgovine.
B = število vseh stekelc na zgornjem polkrožnem delu (enega) okna (JV del fasade)
N46°14.194 E015°38.298
Spomenik padlim v NOB 1941 – 1944 predstavlja obelisk z bogato plastiko, ki je bil postavljen v letu 1952. Avtor spomenika je znani arhitekt Vinko Glanz in po njegovih načrtih je bil sezidan tudi Hotel Slovenija. Kipar Boris Kalin je izdelal reliefno plastiko, v kamen pa so vklesani verzi pesnika Iga Grudna. Spomenik padlim NOB se nahaja na Evropski ploščadi, ki je prizorišče številnih kulturnih in ostalih dogodkov.
C = število žensk na reliefni plastiki
N46°14.241 E015°38.345
Zdraviliški park predstavlja zeleno srce Rogaške Slatine. Je znamenitost, ki je skozi čas doživela veliko sprememb. Urejati so ga pričeli v 19. stoletju, osrednji del je doživel največjo prenovo v drugi polovici 19. stoletja, ko so ga razdelili na štiri polja s čudovitimi cvetličnimi zasaditvami. Park je danes varovan zdraviliški kompleks Rogaške Slatine, ki ima zgodovinsko, kulturno in estetsko vrednost ter je razglašen za naselbinski spomenik. V celoti je bil prenovljen v letih 2010 in 2011. Posebnost parka je senčni drevored, ki ga sestavljajo beli javor in divji kostanj.
Park in promenada se skupaj združita v Evropski ploščadi, ki predstavlja večnamenski prireditveni prostor. Skupaj predstavljata središče okoli katerega so razvrščeni vsi pomembni objekti, kot so hoteli, bazeni, apartmaji, pivnica, restavracije, lokali in ostalo. Zdraviliški park in promenada z lepo urejenimi drevoredi, rezanimi grmovnicami, zelenicami in cvetličnimi gredami, pomagata pri boljšemu počutju gostov, domačinov in drugih obiskovalcev.
D = iz koliko »ločenih« kamnitih delov je sestavljena fontana
N46°14.251 E015°38.375
Zdraviliški dom, danes Grand hotel Rogaška, je med umetnostnimi spomeniki Rogaške Slatine najreprezentativnejša in tudi najbolj znana, identitetna veduta, grajen v klasicističnem slogu. Prvi zdraviliški dom so zgradili leta 1813. Veliko zanimanje za bivanje in zdravljenje v Rogaški Slatini je povzročilo, da je prišlo do nove urbanistične zasnove ter gradnje drugega zdraviliškega doma, ki so ga gradili kar petnajst let (1844-1859). Ko so v avgustu leta 1910 razsvetljevali zdravilišče za pripravo na proslavo rojstnega dne cesarja Franza Jožefa I., je prišlo do požara, ki je skoraj v celoti uničil drugi zdraviliški dom. Takoj po požaru so začeli graditi tretji zdraviliški dom. Odprli so ga leta 1912, v pročelje pa so umestili grb štajerske dežele.
V Zdraviliškem domu se nahaja čudovita Kristalna dvorana, ki je prizorišče številnih koncertnih in plesnih prireditev. Najbolj pomemben in odličen dogodek je Anin ples, ki ima že skoraj 200 – letno tradicijo. Največje znamenitosti dvorane predstavljajo štiri oljna dela na stenah, ki so delo znanega avstrijskega slikarja A. Schotterja iz leta 1912.
Ena slika prikazuje deželnega glavarja, grofa Ferdinanda Attemsa, ki si leta 1825 ogleduje načrte za izgradnjo zdravilišča. Druga slika prikazuje Bana Petra Zrinjskega na vrelcu okoli leta 1640. Tretja slika prikazuje avstrijskega nadvojvoda Janeza ob prihodu v zdravilišče v letu 1836. Četrta slika pa prikazuje cesarja Franca Jožefa I. na obisku v zdravilišču leta 1883. Zanimivost te slike je, da je na njeni prazni hrbtni strani leta 1925 slovenski slikar Ivan Vavpotič narisal prihod Aleksandra Karađorđevića v Rogaško Slatino.
Iz Kristalne dvorana se skozi velika okna nudi lep razgled na Zdraviliški park. Kristalno dvorano si lahko tudi ogledate, za ogled povprašajte na recepciji hotela (ogled dvorane je brezplačen).
E = število kovinskih balkonov na Zdraviliškem domu (Grand hotel Rogaška)
N46°14.266 E015°38.399
Vremenska hišica se nahaja v zdraviliškem parku. Postavljena naj bi bila v letu 1926. Na njej so upodobljeni zanimivi reliefi, na hrbtni strani pa je napisano naslednje: 1. Ob pitju mineralne vode se krepi zdravje. 2. V parku sta se srečala ona in on ter si izkazala naklonjenost s poljubom. 3. Vnela se je ljubezen, govorila so čustva. 4. Ona zopet sama poseda po parku, srčne rane pa si hladi ob mineralni vodi, njen venček je ovenel. 5. Deževni dnevi so samotni in dolgi.
F = v koliko jezikih je naveden napis na vremenski hišici
N46°14.277 E015°38.358
Stara direkcija je ena izmed kulturnih znamenitosti v zdraviliškem jedru. Je najstarejša zgradba v Rogaški Slatini. Stavba se prepozna na najstarejši sliki Rogaške Slatine, ki jo je naslikal znani slikar Karel Russ v letu 1810. Na mestu stare direkcije se je nekdaj nahajala Jemenškova domačija z gostiščem. Sedanjo stavbo so zgradili nekdanji deželni stanovi, ko so prevzeli zdravilišče. Narejena je bila v času od 1805 do 1806. Stavba je okrašena s sončno uro na južni strani, dekorativno horizontalno barvno členitvijo etaž, z bogato razčlenjenimi arkadami v prizidku, sam vhod stavbe pa krasi kamnito heraldično čelo. V hiši je bila direkcija z upravnikom in stanovanje uradnega zdravnika, prav tako pa so v njej prebivali tudi pomembni gostje.
Prvi slatinski zdravnik dr. Johann Fröhlich je imel v njej v gostih nadvojvodo Ivana, ki je prav v stari direkciji napisal svoje spomine na Rogaško Slatino. V tej najstarejši zgradbi so bili nekdaj tudi prostori Grafičnega muzeja, kjer si je bilo možno ogledati zanimive grafične zbirke. Ta je nastala na podlagi donacije švicarja Kurta Müllerja, ki je bil stalni gost Zdravilišča Rogaška.
G = hišna številka nad stranskimi vrati, ki vodijo v nekdanji muzej
N46°14.266 E015°38.331
Doprsni kip grofa Ferdinanda Attemsa je bil leta 1828 postavljen na razgledno točko nad sedanjim Medical centrom in velja za najbolj bogati figuralni klasicistični spomenik v Sloveniji. Grof Ferdinand Attems je bil štajerski deželni glavar, ustanovitelj Deželnega zdravilišča leta 1803. Avtor doprsnega kipa je dunajski kipar Leopold Kisling. Danes se spomenik nahaja ob vznožju hriba, kjer stoji hotel Aleksander.
Štajerski deželni stanovi na čelu z deželnim glavarjem Attemsom so leta 1803 odkupili vsa zemljišča okoli vrelcev od takratnih privatnih lastnikov in tako je bilo ustanovljeno zdravilišče, ki je takrat dobilo prvega ravnatelja posesti in tudi prvega stalnega zdravnika. Kmalu je sledila zlata doba, ko so se tukaj vrstili obiski članov številnih vladarskih družin, kot so družine Bonaparte, Habsburg, Bourbon, pripadniki visokega plemstva ter številni drugi pomembni gostje.
H = rimska številka na zadnji strani doprsnega kipa (na vratu – v kolikor ste premajhni si pomagajte s fotoaparatom)
N46°14.292 E015°38.417
Paviljon Tempel stoji nad nekdanjim starim rogaškim vrelcem, ki se imenuje Glavni vrelec ali tudi Vrelec Tempel. Izvir na tem predelu se omenja že v letu 1141, bolj zanesljive pa so omembe iz leta 1680. Ob paviljonu je nastala najstarejša slatinska polnilnica. Kot najbolj pomemben vrelec je služil Rogaški Slatini do leta 1884, ko so nato samo 35 metrov stran uredili nov studenec, ki se imenuje Styria. Oba sta presahnila v letu 1952. V ovalnem Paviljonu Tempel, ki je delo tržaškega arhitekta Nikole Pertscha, danes potekajo številne kulturne prireditve. Tempel predstavlja eno najlepših arhitektur iz obdobja klasicizma v Sloveniji.
I = število jonskih stebrov, ki nosijo streho paviljona
N46°14.297 E015°38.406
Spomenik sv. Janeza Nepomuka je ob dokončanju ureditvenih del na vrelcih leta 1723 postavilo Društvo dunajskih lekarnarjev v zahvalo, ker jim je cesar podelil koncesijo za prodajo zdravilne vode. Spomenik je narejen iz sivkasto – rjavega peščenca, avtor je ostal neznan. Spomenik je najprej stal ob vrelcu Tempel, po II. svetovni vojni je bil prestavljen pod kapelo Sv. Ane, leta 2014 pa je bil restavriran in postavljen v muzej Anin dvor. Njegovo repliko, pred katero stojite, so postavili v letu 2018. Janez Nepomuk je znan kot češki narodni svetnik.
J = število črk v četrti (predzadnji) vrstici posvetila pod kipom
N46°14.308 E015°38.433
Portret skulpture Borisa Kidriča (1912 – 1953) se nahaja pred zgradbo Medical centra. Boris Kidrič je bil domačin, organizator Osvobodilne fronte, predsednik prve slovenske vlade in visoki politični funkcionar socialistične Jugoslavije. Avtor Kidričevega spomenika, ki je bil postavljen leta 1983, je kipar Stojan Batič.
K = število vejic v besedilu nad spomenikom
N46°14.322 E015°38.427
Razvoj kraja je bil vedno tesno povezan z vrelci mineralne vode, ki so Donat, Tempel in Styria. Prvi pisni viri zdravilnega učinka vode segajo v leto 1572, naj bi pa enega od vrelcev poznali že v rimskih časih. Znamenita Pivnica mineralnih vod je steklena zgradba okrogle oblike, ki se nahaja v Medical centru Rogaška. V pivnici lahko poskusimo vodo Donat Mg, ki velja za najbogatejšo mineralno vodo z magnezijem na svetu. V Pivnici mineralnih vod je poleg izvira naravne vode Donat tudi izvir mineralne vode Styria. Ta voda vsebuje manj mineralov in se za pitje priporoča, kadar je učinek Donata Mg preveč močan. Donat Mg ima zaradi magnezija in drugih rudninskih snovi zdravilno moč, ki preprečuje in lajša številne bolezni ter varuje zdravje. Vrelci obeh naravnih mineralnih vod so hladni in topli, v kolikor ste gost hotelskega kompleksa, pitna kura poteka pod zdravniškim nadzorom, obiskovalci pa vode lahko poizkusite za ceno 3,5 EUR.
L = leto izgradnje pivnice
N46°14.360 E015°38.470
Kapela sv. Ana, ki jo zaznamujejo neoromanske oblike, je bila sezidana že leta 1804. Zdraviliška kapela je posvečena sv. Ani, ki je poznana kot zaščitnica zdravilišča. Načrte za kapelo so naredili v Grazu. Je enoladijska zgradba, ki ima pravokotno absido. Leta 1686 je znani štajerski baročni mojster Hans Adam Weissenkirchner naslikal oltarno podobo sv. Marije z detetom in sv. Ano. Leta 1926 pa je kapelo sv. Ane preuredil znameniti slovenski arhitekt Jože Plečnik. Občinski praznik se praznuje na dan sv. Ane, ki je 26. julija. Sveta Ana kot svetnica izraža svetovljanski odnos do zdravja.
M = število vseh vrat na kapeli
Kontrolna vsota vseh dobljenih odgovorov (A+B+C+...+M) = 3.879
Zaklad je skrit na: N46°14.a E015°38.b pri čemer je
a = (L-H)+(E*I)+(G*J)+A
b = (B*C*D)+(F*K*M)+(D*K)+A
Viri informacij:
https://kraji.eu/slovenija/rogaska_slatina/slo