V Sloveniji je veliko cerkva, ki so poimenovane po raznih svetnikih. Ena izmed njih je cerkev sv. Roka.
Očitno gre za značilno romarsko cerkev, ki je bila zgrajena sredi 17. stoletja v enotnem slogu. Ladja in prezbiterij sta v popolnem sozvočju (odstranjen omet potrjuje, da ni bilo morebitne predelave kake druge stavbe). Vsa cerkev ima zunaj talni zidec, notranjost cerkve pa je oblikovana v enostavno pravokotno ladjo z obokom in zaključki obočnih kap. Cerkev je gotovo obokana od vsega začetka. Značilen je slavolok, prehod iz ladje v prezbiterij, ki v ničemer ne spominja na poznogotsko stavbarstvo. Prezbiterij je tristrano zaključen, kar sicer spominja na gotiko, a je bila ta gradnja v tradiciji lokalnega stavbarstva tudi v 17. stoletju.
Čedna cerkev ima tri oltarje, ki so nastali kmalu po izgradnji cerkve, tako da jih lahko datiramo čisto v drugo polovico 17. stoletja, a so bili v 19. stoletju natančno predelani, tako da so posamezni deli zelo spremenjeni ali dodani. Čeprav so vsi trije primerki zlatih oltarjev, je samo glavni ohranil nekaj podobe starega tipa zlatega oltarja. V luknji glavnega oltarja je bil verjetno tudi kip, danes je le slika sv. Roka, delo Antona Postla. Na levi (v oltarnem nastavku) je kip Marijinega zaročenca, na desni vidimo mučenika Janeza Krstnika. Zgoraj v atiki na levi je kip sv. Ruperta, desno sv. Nikolaja, v sredini pa je Vstali Kristus, ki gotovo zamenjuje neko drugo manjkajočo figuro. Povsem na vrhu atike vidimo častitljivo Marijo, ob njej pa dva svetnika. Tako je levi svetnik F. Ksaver, desni pa I. Lojolski.
Stranski levi oltar je le v svoji arhitekturi ohranil značilnosti zlatega oltarja, danes močno preslikan s polihromacijo in sodi v čas 19. ali celo 20. stoletja. V oltarnem nastavku je Marijin kip, v atiki pa je originalna reliefna podoba Boga Očeta. Čisto na desni strani imamo oltar, ki je ohranjen v svojih prvotnih formah samo kot oltarni nastavek, medtem ko so vsi kipi podobarsko delo iz 19. stoletja. V nastavku je sv. Valentin, v atiki pa podoba sv. Florijana. Od likovnih del 18. stoletja velja posebej omeniti dolenjskega slikarja Antona Postla, ki je opremil glavni oltar s sliko patrona cerkve, sv. Roka. Pozni barok je dodal cerkveni opremi Potočnikov † pot. Pri tem † potu velja poudariti, da imamo pred seboj res redek primer iz poznega 18. stoletja, kjer je vse ohranjeno v celoti: vseh 14 slik z originalnimi okvirji, dekorativnimi vrhnjimi zaključki in pa, kar je tudi zanimivo, † pot je ves za steklom, ki je tudi izvirno iz tistega časa. V ladji je ohranjen tudi kip sv. Roka, ki je lahko izdelek poznega 17., bolj verjetno pa 18. stoletja.
Cerkev je razmeroma velika, čeprav ni farna. Velikost poudarja njen pomen kot romarske cerkve. Preseneča od daleč viden velik zvonik, ki prav markantno obvladuje okolico. Lega zvonika, postavljena tako ob bok, nedvomno prikazuje, da je zvonik verjetno nadgradnja prvotno prizidane zakristije. Zvonik je vsekakor iz 18. stoletja. Sprva je bil vhod v prostor pod streho iz pevskega kora, kasneje, ko je bi zvonik prezidan, pa so iz nekega neznanega razloga ta vhod nad pevskim korom zazidali (mogoče iz čistih estetskih razlogov) in potem na grobo prebili vhod v prostor iz zvonika.
Da je bil zvonik kasneje prizidan, dokazujeta tako prostor pod streho kot okno na severni strani, ki je zazidano. Kajti če bi zvonik nastal hkrati, ne bi bilo potrebno zazidati okna. Cerkev ima ohranjen celoten tlak v ladji in prezbiteriju (nastanek okoli 18. stoletja). Tako se ta lokalni kamen barvno slikovito ujema z vso notranjostjo cerkve pa tudi s kamnitim kancljem, ki je izdelan iz istega materiala.
Večina romarskih cerkva pri nas je Marijinih, nekaj pa je tudi takih, ki so posvečene svetnikom, katerim so se slovenski verni predniki priporočali. Med te spada tudi sveti Rok, ki goduje 16. avgusta in mu je na slovenskih tleh posvečenih precej cerkva, povečini nefarnih. Njegovo značilno podobo ali kip vidimo na mnogih stranskih oltarjih in znamenjih. Ta podoba pove, da je Rok zavetnik proti nalezljivimi boleznim; tudi danes pa se mu priporočajo bolniki, ki imajo rane ali pa bolne noge. V času epidemije koronavirusa se verniki tudi danes priporočamo svetemu Roku.
Zraven imejte pisalo.
Parkirajte na: 45 58.060 15 08.321 in se sprehodite cca. 500 m, saj pri cerkvi ni parkirišča.
