V župnijski cerkvi Sv. Jakoba v Vavti vasi se zbirajo ljudje iz Vavte vasi, Rumanje vasi, Jurke vasi, Straže, Hruševca, Sel, Potoka, Praproč, Mraševega in Drganjih sel.
PRVA CERKVICA v Vavti vasi naj bi stala že leta 1462. Leta 1501 pa je postala podružnica velike pražupnije Šmihel pri Novem mestu. Glavni oltar je bil posvečen sv. apostolu Jakobu st.; oltar na desni sv. Vincenciju Ferrerju, na levi pa sv. Sebastijanu. Ko je bil v Vavti vasi ustanovljen vikariat z mnogimi podružnicami, je bila cerkev premajhna. Zato se je župnijski vikar Janez Jožef Waiz (Bajc), ki je tu služboval v letih od 1779 – 1786, lotil zidanja sedanje župnijske cerkve. Staro so porušili do tal in na njenem mestu zgradili mnogo večjo v baročnem slogu in v obliki križa, kar daje vtis mogočnosti. Dolga je 26 m, v ladji je visoka 10,3 m, v prezbiteriju pa 8,5 m. 1912 je bila cerkev zunaj in znotraj prenovljena, prepleskana in strop primerno poslikan.
OLTAR
Veliki stari oltar je bil leta 1949 podrt; zamenjal ga je oltar iz Zavetišča sv. Jožefa v Ljubljani, izdelan 1935.
SLIKE
Slike v glavnem oltarju in v obeh stranskih kapelah (1855) so delo slikarja Franca S. K. Goldensteina. Izdelane so v olju in pritrjene v iluzionistično oltarno kuliso.
V bližini cerkve se nahaja tudi nekja večjih spomenikov, eden med njimi je prikazan na spodnji sliki. V njegovi bližini se skriva zaklad. Zaklad je skrit v zidu za kamnom. Prosim, vrni tako kot je bilo.
