
Voda je eden od štirih osnovnih elementov za življenje na Zemlji. Človeški stik z njo je neposreden, največkrat prijateljski, vendar tudi nebogljen in nemočen, ko voda podivja. Čeprav pokriva dve tretjini zemeljske oble, je ni v izobilju.
Water is one of the four basic elements for life on Earth. Human contact with it is direct, mostly friendly, but also helpless and powerless when the water goes wild. Although it covers two-thirds of the globe, it is not abundant.
Tudi za Celje lahko rečemo, da je bilo vedno bogato z vodo, saj je bilo v mestu veliko vodnjakov in studencev, prav tako niso manjkali v njeni bližnji okolici. Če pogledamo v daljno preteklost, vidimo, da so že Rimljani v mestu zgradili vodovod in rimsko kanalizacijo. Pravo nasprotje pa je srednji vek, ki ga lahko označimo kot korak nazaj, saj je prišlo v glavah ljudi do velikega miselnega zastoja. Način uporabe vode kot glavnega vira za ohranjanje higienskega minimuma se je močno spremenil. Po nekaterih zapisih naj bi za osnovno higieno poskrbela že kar Savinja, ki so ji pripisovali celo zdravilne učinke pri krvavitvah, pri boleznih srca, pri pljučnih empifizah, pri vodenici … V začetku 20. stoletja (leta 1908) Celje dobi vodovod iz vitanjskih izvirov, od koder je pritekala kakovostna voda.
Celje can also be said to have always been rich in water, as there were many wells and wells in the city, and there was no shortage in its immediate vicinity. If we look back to the distant past, we see that the Romans already built a water supply system and a Roman sewer in the city. The real opposite, however, is the Middle Ages, which can be described as a step backwards, as there has been a great mental stagnation in people's minds. The way water is used as the main source for maintaining a minimum of hygiene has changed dramatically. According to some records, the basic hygiene was provided by the Savinja, which was even credited with healing effects for bleeding, heart disease, pulmonary emphysema, watermill… At the beginning of the 20th century (in 1908) Celje got water from Vitanj springs, from which quality water flowed.

Kot že omenjeno, so bili v Celju poleg vodnjakov pomembni tudi studenci. Med najbolj poznane sodi Meškov (nekoč Seidlov) studenec.
Seidl Johann Gabriel, rojen leta 1804 na Dunaju, je leta 1829 postal učitelj na celjski gimnaziji. V tej stavbi je poučeval enajst let. V Celje je prišel že kot izoblikovan literat, med študijem na Dunaju se je spoznal s Francetom Prešernom. Svoje pesmi in novele je objavljal najprej v raznih časnikih in almanahih, pozneje pa v samostojnih pesniških zbirkah. Skoraj ni bilo predstave v tistem času, za katero Seidl ne bi ustvaril kakšne pesmi ali napisal govora. Prispevek, ki nosi naslov Spodnještajerska Švica (leta 1836), opisuje njegovo potovanje iz Celja do Logarske doline oziroma Ojstrice in ima poseben pomen za naš prostor. Med večje zanimivosti sodi podatek, da je bil na Seidlovem studencu vklesan njegov verz, ki je domnevno navdušil Otta Langa, da je pozneje napisal sonet o Seidlovem studencu. Leta 1904 so mu celjski Nemci vzidali spominsko ploščo v Stanetovi ulici (nekoč se je imenovala Graška ulica), ki pa so jo odstranili že leta 1918.
As already mentioned, in addition to wells, wells were also important in Celje. Among the most famous is Meškov (formerly Seidl's) well.
Seidl Johann Gabriel, born in 1804 in Vienna, became a teacher at the Celje grammar school in 1829. He taught in this building for eleven years. He came to Celje as a trained writer, and during his studies in Vienna he met France Prešeren. He published his poems and short stories first in various newspapers and almanacs, and later in independent poetry collections. There was almost no show at the time for which Seidl would not have created any song or written a speech. The article entitled Lower Styrian Switzerland (in 1836) describes his journey from Celje to the Logarska valley or Ojstrica and has a special significance for our area. Among the major curiosities is the fact that his verse was engraved on Seidl's well, which allegedly inspired Otto Lang to later write a sonnet about Seidl's well. In 1904, the Germans of Celje erected a memorial plaque to him in Stanetova ulica (formerly called Graška ulica), which was removed as early as 1918.
Johann Seidel Gabriel
Še kot dijak v Celju je k Seidlovem studencu rad zahajal poznejši slovenski pisatelj, pesnik, dramatik oziroma duhovnik Franc Ksaver Meško, ki se studenca spominja takole: "Izmed najlepših spominov tistih štirih let na višji gimnaziji v Celju mi je Seidlov vir na desnem bregu Savinje, pod bukovim in gabrovim gozdom, nad prelepim mestnim drevoredom, da lepšega menda nima nobeno naše mesto. Iz hriba vre in kipi skozi kamnito ploščo in kovinsko cev z levjo glavo na koncu mogočen pramen kristalne vode. Naokrog se odpira obširen prostor v polkrogu v hrib izkopan, s kamenjem obzidan, ob zidu pa klopi. Nad vsem pa bučijo, kakor bi varovali in blagoslavljali miren prostorček, svoje krivenčaste veje stari gabri. Dijakom zadnjih letnikov nam je bila pot k njemu skozi mestni park in ob bistri Savinji navzgor ob sobotah popoldan, ko nismo imeli šole, ob nedeljah, zlasti pa ob lepih pomladnih in poletnih večerih smo v gručah hodili to pot. Posedali smo na klopeh pod zelenečimi vejami gabrov, pili iz vira, veselili se življenja in mladosti. Za slovo so pevci zapeli v tihi večer in srečni smo se vračali v mesto na svoje domove."
Even as a student in Celje, the later Slovene writer, poet, playwright or priest Franc Ksaver Meško used to visit Seidl's well. He remembers the well as follows: , under a beech and hornbeam forest, above a beautiful city tree-lined avenue, so that none of our cities can be more beautiful. excavated, walled with stones, and benches against the wall. , when we didn't have school, on Sundays, and especially on beautiful spring and summer evenings, we walked this way in clusters, sitting on benches under the green branches of hornbeams, drinking i from the source, rejoicing in life and youth. To say goodbye, the singers sang in the quiet evening and we happily returned to the city to their homes. "
Menjave politične oblasti so botrovale spremembi imena, ko so izvir preimenovali v Meškov studenec. Doživel je že nekaj obnov v svoji dolgoletni zgodovini. Med zadnje posege sodi leto 1980, ko je Obrtno združenje Celje studenec obnovilo, kot zadnje pa lahko zapišemo leto 2009, ko je bilo zajetje prav tako očiščeno od izvira, ki je med skalami nad studencem, do samega izteka iz levje glave.
The change of political power led to a change of name when the spring was renamed Meškov studenec. It has already undergone several renovations in its long history. The last interventions include the year 1980, when the Celje Crafts Association restored the well, and the last year is 2009, when the catchment was also cleared from the source, which is between the rocks above the well, to the outflow from the lion's head.

S sabo imejte pisalo. Have a pen with you.
