Da bi Turkom preprečili ali vsaj oteževali prehod v posamezne predele ali takratne dežele, so si takratni prebivalci razen ustanavljanja novih utrjenih mest omislili poseben način zapiranja težko prehodnih delov z dolinskimi zaporami. Te zapore so bile lahko preproste utrdbe v obliki okopov t. i. turške šance.
Edini v celoti organiziran sistem zapor, ki so verjetno nastale po nalogi deželnih gospodov, zgradili pa so jih po njihovih navodilih kmetje sami in jih tudi vzdrževali ter branili sami , je imela Koroška. Na vzhodu ob Dravi je prehod uspešno branil Dravograd, po virih naj bi bilo obzidje visoko dobrih pet metrov.
Vir: Arhitektura slovenskih protiturških taborov, Peter Fister