Na tem mestu je GPS signal zelo slab. Ko vas bo smerokaz iz ceste usmeril nazaj na gozdno pot, bodite pozorni. Čez nekaj časa boste prišli do stopnic v tleh. Ustavite se približno 10m pred stopnicami. Nekoliko na levi je pravo drevo. Spoiler slika je med fotografijami.
Po osnovni šoli v domačem kraju je Janez Trdina obiskoval gimnazijo v Ljubljani in na Dunaju študiral zgodovino, zemljepis in klasično jezikoslovje. Kot profesor je služboval v Varaždinu (1850-1853) in na Reki, kjer je bil l. 1867 kazensko upokojen, češ da zavaja mladino s svojimi naprednimi političnimi nazori. Tako se je s sedemintridesetimi leti naselil v Bršljinu pri Novem mestu, prehodil večinoma peš Dolenjsko in Belo krajino in na svojih popotovanjih neprestano beležil svoja spoznanja o ljudskem življenju, delu, verovanju, mišljenju, navadah. Dolenjska mu je predstavljala vzor slovenske samobitnosti, in kot je sam zapisal, ga je tja prignala predvsem želja, da bi v tej glavni in najčvrstejši koreniki slovenstva študiral našo narodnost in značaj. Vse to je kasneje uporabil v avtobiografskih delih, povestih, črticah in bajkah (npr. Bajke in povesti o Gorjancih, kjer je razvil visoko stopnjo folklorne proze ). Pisal je zelo lep, ljudski jezik, tako da ga je Ivan Cankar označil za najboljšega stilista svoje dobe.
At this point, the GPS signal is very poor. When the signpost from the road directs you back to the forest path, be careful. After a while you will reach the stairs in the ground. Stop about 10m in front of the stairs. A little to the left is a tree you are looking for. The spoiler image is among the photos.
After primary school in his hometown, Janez Trdina attended a grammar school in Ljubljana and studied history, geography and classical linguistics in Vienna. He served as a professor in Varaždin (1850-1853) and in Rijeka, where he was in 1867 retired, saying he was misleading the youth with his progressive political views. So, at the age of thirty-seven, he settled in Bršljin near Novo mesto, crossed Dolenjska and Bela krajina mostly walking, and on his travels constantly recorded his knowledge of people's life, work, beliefs, thinking and customs. Dolenjska was a model of Slovene identity for him, and as he himself wrote, he was driven there mainly by the desire to study our nationality and character in this main and strongest root of Sloveneness. He later used all this in autobiographical works, tales, lines and fairy tales (eg Fairy tales and tales about Gorjanci, where he developed a high level of folklore prose). He wrote a very beautiful, popular language, so Ivan Cankar described him as the best stylist of his time.