BOJAN ŠTIH
Slovenski esejist, gledališčnik, urednik ter literarni in gledališčni kritik Bojan Štih je bil rojen 18. februarja 1923 v Ljubljani, kjer je tudi obiskoval osnovno šolo in nato realno gimnazijo (Gimnazija Bežigrad). Po maturi leta 1941 se je odločil za študij slavistike in primerjalne književnosti na univerzi. Študij je prekinil zaradi 2. svet. vojne in sodelovanja v OF, leta 1942 je bil interniran v Gonarsu, od koder je s sedmimi sotrpini pobegnil in se pridružil partizanom na Primorskem. Med NOB je urejal časopis Ljudska pravica. Po vojni je opravljal različne politične funkcije v Beogradu.
Po vrnitvi v Ljubljano je leta 1957 diplomiral iz zgodovine na Filozofski fakulteti. Najprej je delal v uredništvu Naših razgledov in Sodobnosti, kasneje pa kot ravnatelj služboval po slovenskih gledališčih. Od leta 1961 do 1969 v ljubljanski Drami, ki je pod njegovim vodstvom postala eno vodilnih evropskih gledališč, saj je gostovala širom Evrope in je doživela razcvet in največje spremembe, ko se je iz tradicionalne, vendar okostenele odličnosti, odprla novi, avantgardni dramatiki, tudi eksperimentu. Zatem še v Celjskem gledališču, v Mestnem gledališču v Ljubljani in v mariborski Drami. Na koncu, do upokojitve, pa pri Viba filmu.
Bojan Štih je bil nosilec partizanske spomenice 1941. Leta 1957 se je poročil s slikarko in ilustratorko Melito Vovk, njuna hči je umetnica Marija Ejti Štih.
Zadnja leta je živel pri Sv. Miklavžu na Blokah. Umrl je 14. oktobra 1986. Po njem sta poimenovani Štihova dvorana v Cankarjevem domu in ulica, na kateri pravkar stojite.
Viri: Silvester Čuk, revija Ognjišče, 10/2016; Wikipedija
Bojan Štih (18 February 1923 – 14 October 1986), was a Slovenian essayist, stage director, and literary critic. He was one of the most influential figures in modern Slovene theatre, after 1945.
Štih was born in Ljubljana, where he attended elementary and high school. During World War II, he collaborated with the Liberation Front of the Slovenian People. In 1942 he was arrested by the Italian Fascist authorities and sent to the Gonars concentration camp. In late August 1942, he escaped from the camp and joined the Slovenian Partisan resistance in Primorska region.
After the war, he worked as a journalist and editor. In 1957, he received a bachelor's degree in history from the University of Ljubljana. From 1961 until 1969, he worked as a director at the Drama Theatre in Ljubljana, where he introduced contemporary western trends. Later, he worked in several major theatres in Slovenia. He was also a prolific essayist.
He died in Ljubljana in 1986 and is buried in Žale Cemetery. Štih Hall (Štihova dvorana) in Cankar congress centre in Ljubljana is named after him, as well as Štih Street (Štihova ulica), on which you are standing right now.