Ljubljansko barje leži v Ljubljanski kotlini, ki je nastala s tektonskim pogrezanjem od prehoda pliocena v pleistocen. V kotlini so se akumulirale velike količine sedimentov, ki ponekod presegajo debelino 100 m. Kamninsko podlago v južnem delu Barja gradijo triasni dolomiti, ki kot barjanski osamelci molijo iz sedimentov. Na triasne dolomite osamelcev so narinjene tudi karbonske kamnine. Na južnem robu Barja izvira iz več kraških izvirov reka Ljubljanica, ki ne prinaša velikih količin naplavin. Ljubljanica je v barjanske naplavine vrezala več metrov globoko strugo, vendar ima na svojem 20 km dolgem toku izredno malo padca (dno struge pri Verdu 285.31 m, pod Tromostovjem v Ljubljani 284m), kar povzroča stalne poplave. Sedanje Barje je po koncu zadnje ledene dobe prekrivala obsežno, plitvo jezero, ki se je zamočvirilo. Rimljani so izkopali umetno strugo Ljubljanice, kar dokazuje sedanji tok reke. Do 19. stoletja, ko so se začela na Barju obsežna melioracijska dela, je močno narasla plast šote, ki pa so jo v zadnjih desetletjih porezali za kurjavo in potrebe vrtičkarstva. Ostanki visokega barja so le še v okolici Bevk (Goričica in Kostanjevica).
V starejšem odseku holocena je območje prekrivalo plitvo jezero, ki se je v tisočletjih zaraslo v barje. Pred približno 6500 leti so na to območje prišli prvi poljedelci. V poplavnih ravnicah okoli jezera so si postavljali manjše naselbine, ki jim pravimo kolišča. Leta 1875 so pri Igu odkrili prvo koliščarsko naselbino. Danes poznamo že okoli 40 najdišč, kjer so si v pradavnini koliščarji postavljali bivališča.
Ostanki dveh naselbin pri Igu so bili leta 2011 vpisani v register Unescove kulturne dediščine v sklopu serijske nominacije »Prazgodovinska kolišča okoli Alp«, ki združuje koliščarska bivališča in druge ostanke iz neolitika ter bronaste dobe v Avstriji, Franciji, Nemčiji, Italiji, Sloveniji in Švici.
In the older part of the Holocene, the area was covered by a shallow lake, which grew into a swamp over thousands of years. About 6,500 years ago, the first farmers came to this area. In the floodplains around the lake, they built small settlements, which we call stilts. In 1875, the first pile-dwelling settlement was discovered near Igo. Today, we already know about 40 sites where pile drivers built their homes in ancient times.
In 2011, the remains of two settlements near Igo were entered into the UNESCO cultural heritage register as part of the series nomination "Prehistoric piles around the Alps", which brings together pile dwellings and other remains from the Neolithic and Bronze Age in Austria, France, Germany, Italy, Slovenia and Switzerland.
The Ljubljana Marsh lies in the Ljubljana Basin, which was formed by tectonic subsidence from the transition from the Pliocene to the Pleistocene. Large amounts of sediments have accumulated in the basin, which in some places exceed a thickness of 100 m. The rock base in the southern part of the Barje is built by the Triassic dolomites, which, like the bog's loners, pray from the sediments. Carboniferous rocks are also overlain on the Triassic dolomites of the solitaries. On the southern edge of Barje, the Ljubljanica river originates from several karst springs, which does not bring large amounts of debris. The Ljubljanica has cut a several-meter-deep channel in the alluvium of the marshes, but it has an extremely low drop in its 20 km long course (the bottom of the riverbed near Verd 285.31 m, below Tromostovje in Ljubljana 284 m), which causes constant flooding. After the end of the last ice age, the current Barje was covered by a large, shallow lake, which became swampy. The Romans dug the artificial bed of the Ljubljanica, as evidenced by the current course of the river. By the 19th century, when large-scale land reclamation work began on Barje, the layer of peat grew strongly, but in the last decades it was cut for firewood and nursery needs. The remains of the high bog are only in the vicinity of Bevki (Goričica and Kostanjevica).
Do koordinat pridete tako, da ugotovite naslednje/You can find the coordinates by finding out the following:
A - Čez rob prepada je pomolila drobna temna glava z brado in mogočnim, več kot dva komolca dolgim ukrivljenim, razkrečenim in nagrbljenim rogovjem. Za njo pa še druga in tretja in še več. Z višine navzdol so pogledali kozorogi.
B - Oblečena v belo ovčino je sedela na zvitku kožuhov in se igrala s pisano ogrlico. Los se je začudil, kako da je dekle pripravljeno za na pot. Zagrnil je nazaj jelenovino in se pomaknil v senco.
C - Hodila je pa čedalje teže. Neprespana noč in prestani smrtni strah sta jo hudo zdelala. Obraz ji je začel postajati lesen. Pod oči so se ji pa zajedali temni kolobarji. Kar nič več ni mogla dohajati utrjenih mladcev, ki so komaj vedeli, da so včeraj urno prehodili dolgo pot, zadnji njen konec celo v naglem diru pretekli ...
X - Rad bi bil že v jezeru. Skrbel ga je še zadnji konec potoka. Že nekajkrat je komaj ujel drevak, da se mu ni prevrnil s težkim plenom vred. Sam bi ne bil zmogel več naložiti medveda. Še iz vode bi ga ne izvlekel, da bi ga odrl in razsekal.
Y - Pogoni so jim redkokdaj uspeli. Jih je bilo premalo, da bi zastavili vse stečine. Nekaj zverjadi in divjadi so res polovili v pasti in zanke. Drugo pa je bilo treba vse zalesti in dokajkrat tvegati svoje življenje.
Z - Zaokrožil je, si z višine ogledal temni šotor in zamišljeno žensko na skali in odletel prek grebena najprej proti Snežnim goram.
N 45 57.ABC E 14 32.XYZ
S sabo imejte pisalo. Have a pen with you.
You can validate your puzzle solution with certitude.