Zaklad zaklete grajske deklice
V davnih časih je živel v smledniškem gradu, čigar mogočne razvaline so še danes videti na obraščenem hribu, nek vitez, ki je bil zelo vdan igri s kockami. Ker mu je bila sreča mila, je stavil vedno visoke vsote in redno dobival. Zato so se mu pričeli njegovi tovariši odtegovati in nazadnje ni bilo nikogar več, ki bi se upal igrati z vitezom.
Zdaj je poklical vitez samega vraga, da bi mu bîl tovariš pri igri. Nekoč sta igrala vso noč. Toda sreča se je zdaj spreobrnila. Vitez je izgubljal vsoto za vsoto in kmalu je bilo vse njegovo premoženje izgubljeno. Toda strast mu še ni dala miru. Slednjič zastavi najmlajšo hčer in svojo lastno dušo, pa tudi sedaj izgubi.
Strašen vihar je razsajal tisto noč okoli gradu. Drugo jutro so dolgo časa zaman iskali viteza in njegovo hčerko. Našli so ga slednjič v dvorani z ožganim obrazom, od grada pa se je plazila ostudna kača. Ko so hoteli mrliča pokopati, so grobarji začuli v rakvi hipoma čudno rožljanje. Dvignejo pokrov in pogledajo, pa od mrliča ni bilo videti drugega kako čevlje, vse drugo je bil odnesel vrag.
O zakleti vitezovi hčerki si pripovedujejo ljudje, da na grajskem hribu čuva neizmerne zaklade, ki so zavezani v treh velikih rjuhah. Nek pastirček, ki se je bil več dni zapored umival v bistri studenčnici ob vznožju gore, pa je enkrat to opustil, je tisti dan zagledal ukleto kačo, ki mu je žalostno rekla: »Ko bi se bil ti deček še danes umil v bistri studenčnici, bi me bil rešil in smel bi bil seči v polne rjuhe cekinov in zajeti, kolikor bi hotel. Tako pa si zapravil svojo in mojo srečo.« S temi besedami je kača izginila in nihče je ni več videl.
Smledniški grad
Smledniški grad, imenovan tudi Stari Grad se nahaja na manjši vzpetini vzhodno od Zbiljskega jezera in severno od Šmarne gore ter južno od vasi Valburga in Smlednik. Grad je bil zgrajen v romaniki v 12. stoletju z namenom varovanja pred osvajalci. Sestavljala sta ga samostojni obrambni stolp in obrambni jarek. Obnovljen in spremenjen je bil v gotskem obdobju, pozneje pa po potresu leta 1511, ko so v renesančnem stilu dozidali bivalne prostore in obrambne stolpe. Grad so obnavljali do leta 1610 in je lep primer razvoja srednjeveškega gradu v osrednji Sloveniji.
Grad je zamenjal več lastnikov. Za prvega velja vitez Ulrih Smledniški (1136). Določeno obdobje so bili lastniki tudi Celjski grofje in Habsburžani. Od leta 1695 je bil lastnik Janez Adam, plemič Pernburg, pozneje baron Flödnig. Rodbina Flödnig je ostala lastnica gospostva vse do leta 1795, ko so ga kupili baroni Lazzariniji.
Razvaline gradu so danes lepa razgledna točka, s katere je vidna Šmarna gora, na zahodu Lubnik, Ratitovec in Julijske Alpe s Triglavom, na severu Karavanke in Kamniško-Savinjske Alpe, na jugozahodu pa Polhograjsko hribovje.
Na Smlednik se je najboljše povzpeti iz vasi Valburga. Do vrha boste hodili dobrih 20 minut, v tem času pa boste opravili 160 višinskih metrov. Zaradi kratke in nezahtevne poti, srednjeveškega gradu in otroških igral ob njem ter razgledov na vse štiri strani neba je izlet kot naročen za družine z majhnimi otroki. Tik pod gradom sta tudi okrepčevalnica in krajša plezalna pot, ki vodi do obzidja gradu. Do gradu vodi še urejena makadamska cesta.
Viri:
- Josip Gruden, Zgodovina slovenskega naroda, Drugi del (Pozni srednji vek)
- https://www.visitmedvode.si/kaj-videti/stari-grad-smlednik
