
Stadion Bežigrad (znan tudi kot Centralni ali Plečnikov stadion) je športni stadion za Bežigradom v Ljubljani, ki so ga po zasnovi Jožeta Plečnika začeli graditi 1925 za katoliško telovadno organizacijo Orel. Zaradi pomanjkanja sredstev in političnih razlogov je gradnja potekala počasi in postopoma. Leta 1935 je bila za potrebe organizacije evharističnega kongresa zgrajena znamenita večnadstopna tribuna. Gradnja je bila v celoti dokončana šele po drugi svetovni vojni, ko so na stadionu uredili nogometno igrišče. Do dokončanja Stadiona Stožice je bil to domači stadion Nogometnega kluba Olimpija, od leta 1995 do leta 2004 pa je gostil tudi tekme slovenske nogometne reprezentance. Na stadionu so poleg športnih potekale tudi glasbene in druge prireditve. Prenove potreben stadion je odkupil slovenski poslovnež Joc Pečečnik, ki pa zaradi težav s pridobitvijo porebnih dovoljenj svojih načrtov o rekonstrukciji in izgradnji drugih objektov ob stadionu (še) ni uresničil. Od leta 2008 je stadion zaprt in zaradi nevzdrževanja propada.
Toliko o stadionu pove wikipedia. Sam zadnja leta vsakodnevno hodim mimo in ob tem opažam, da je okolica običajno kar precej nasmetena. O razlogih bi se dalo povedati marsikaj, vsekakor bi pomagalo, če bi kateremu izmed šolarjev sosednje osnovne šole navili ušesa. Saj zgolj MU pri vedenju v redovalnici danes verjetno ne pomeni prav nič več. Geolovci seveda ne moremo pripomoči, da bi stadion zasijal, tako znotraj kot na zunaj, v nekdanjem sijaju. Vendarle pa lahko dodamo vsaj drobec v mozaik njegove nekdanje lepote s tem, da očistimo njegovo okolico.
Sodelujte v CITO izzivu 2023!
Dobimo se 30. 11. 2023 ob 16. uri. Kasneje žal ne gre, saj je dan vedno krajši. Ker pa bomo tam okoli lomastili glede na CITO zahteve vsaj eno uro, se nam lahko vsakdo brez težav pridruži tudi nekaj kasneje. Parkirišč je v okolici zadosti, so pa, kot je to sedaj v Ljubljani že kar običajno, plačljiva (50 evrskih centov na uro). Sam prinesem vreče, ostale pripomočke, vključno z rokavicami, si zagotovi vsak sam. Kakšnih posebno nevarnih odpadkov do sedaj nisem opazil, pa vendarle je to mestno okolje, zato je previdnost vsekakor na mestu. Čiščenja se seveda loteva vsak na svojo odgovornost. Če nam bo potem, ko bomo očistili okolico stadiona mogoče pa pogledali še kaj naokoli, ostalo še kaj moči za čvek, se bomo preselili v bližnji lokal. Cene piva za Bežigradom žal niso primerljive tistim z obrobja mesta, je pa vsaj omenjeni lokal takšen, kot bi se zanj čas ustavil vsaj kakšnih štirideset let nazaj. Zaklad šteje za geolovski izziv, skoraj pa si upam tudi trditi, da bo to tistim, ki se jeseni tovrstnega dogodka še niso udeležili, zadnja priložnost za pridobitev suvenirja jesenske CITO 2023 sezone.