Zakladek je postavljen z namenom opozoriti na več kot 1700 let star obrambni zid, ki je nekdaj varoval zunanjo mejo rimskega imperija, danes pa sameva čeprav se mimo njega vsak dan valijo trume avtomobilov. Nahaja se nedaleč stran od znamenitega Štampetovega mostu čez avtocesto na trasi Vrhnika – Logatec.
Rimljani so svoj veliki imperij na vseh zunanjih mejah zavarovali z urejenim obrambnim sistemom, imenovanim limes, da bi z njim onemogočili ali vsaj otežili prodore sosednjih ljudstev, po njihovem barbarov, na rimsko državno ozemlje. Zaporni sistem so poimenovali Claustra Alpium Iuliarum, po Julijskih Alpah (Alpes Iuliana), ki so po pojmovanju antičnih geografov segale še precej daleč v predalpski svet.
To je bila politično in vojaško urejena teritorialna obramba s svojim poveljstvom in vojaškim enotami, ki je skrbela tudi vse tamkaj zgrajene utrdbe (claustre). Zasnovali so jo v 3. stoletju, jo do kraja dogradili ob koncu 4. stoletja ter jo v 5. stoletju opustili. Zaporne zidove s stolpi, manjše utrdbe, kastele, in signalne stolpe so zgradili na vseh strateško občutljivih mestih in na vseh možnih prehodih od Kvarnerskega zaliva in tamkajšnjega mesta Tarsatica (Reka), preko Snežnika, Roba, Rakitne, Pokojišča, Vrhnike, okolice Logatca, pa čez Bačo pri Koritnici v Baški grapi in preko Čedada (Forum Iulii) do Rotne vasi ob Zilji na Koroškem. Skupaj s presledki je bil sistem dolg približno 130 kilometrov. Danes poznamo več kot 30 kilometrov arheoloških ostankov zapornih zidov z več kot 100 stolpi in je verjetno največji arhitekturni podvig iz rimske dobe na ozemlju današnje Slovenije.
Operativno vojaško središče je bila trdnjava Ad Pirum v Hrušici, zaledni postojanki pa sta bili Nauport (Nauportus, Vrhnika) in Kastra (Castra, Ajdovščina).
Za rimske alpske zapore so se v ljudskem izročilu ohranila različna imena: rimski zid, šance, festunge, cvinger, ajdovski zid, turški zid in druga. Ajdovski zid nad Vrhniko je do sedaj najdaljši znani odsek poznorimskega zapornega sistema claustra Alpium Iuliarum. V dolžino meri preko 6700 m in ima vsaj 35 obrambnih stolpov. Najkrajši do sedaj poznani odsek alpskih zapor je zid na hribu z imenom Tabršče pri Novi Vasi na Blokah ki meri le 15 m.
Ajdovski zid se začne nad današnjo železniško postajo Verd in poteka proti jugozahodu po severnem pobočju Ljubljanskega vrha, kjer se tik pod vrhom v največji strmini konča. Ponovno mu lahko sledimo čez slab kilometer na jugozahodnem pobočju, kjer pride preko sedla na pobočje Bukovega vrha, od koder se spusti v dolino. Tam ga preseka avtocesta Ljubljana–Logatec. Zid se na drugi strani avtoceste usmeri preko Suhega hriba, v sedlu Raskovca preči staro makadamsko cesto med Ljubljano in Trstom ter se konča pod vrhom Raskovca. Nadaljuje se na njegovem severozahodnem pobočju, preko Cesarskega vrha, kjer so ga na razdalji 200 uničile kar 3 prometne povezave – stara in nova Tržaška cesta ter železnica.
Zaporni zid je na celotni trasi širok približno 1 m, ponekod pa so ob njem vidni tudi obrisi opornikov. Stolpi, ki so bili med seboj oddaljeni približno 100 m, so bili postavljeni na notranji (zahodni) strani zapore in so imeli stranice dolge 4–5 m.
Stolp na Ajdovskem zidu, ki so ga arheologi raziskali in konservirali ob gradnji avtoceste Vrhika Postojna (foto: J. Kusetič)
Zakladek NI DOSTOPEN PO AVTOCESTI !!! Za dostop je potrebno uporabiti lokalne poti. !!!
Vir:
https://claustra.org/sl/
https://rakitna.si/ucna-pot/claustra-alpium-iuliarum/
Video animacija:
https://www.youtube.com/watch?v=no8pz1mDdQU&t=168s