Rimljani so svoj imperij na vseh zunanjih mejah zavarovali z urejenim obrambnim sistemom, imenovanim limes. Onemogočili ali vsaj otežili naj bi prodore sosednjih ljudstev, po njihovem barbarov, na ozemlje rimske države. Zaporni sistem so poimenovali Claustra Alpium Iuliarum, po Julijskih Alpah (Alpes Iuliana).
Glavnino rimske vojske je so sestavljali pešaki, imenovani legionarji, ki so bili razporejeni po legijah. V vsaki legiji je bilo 6000 pešakov. Ta je bila razdeljena na 10 kohort, ki so bile razdeljene na 3 manipele. Vsaka manipula je bila razdeljena na 2 centuriji (stotniji), poveljnik centurije pa se je imenoval centurion (stotnik). Ime je dobil po tem, da je poveljeval 100 možem (centum = lat. sto). V legiji je bilo okoli 4500 vojakov (3000 težko oboroženih, 1200 lahko oboroženih ter 300 konjenikov), ostali so bili predvsem stražarji ter spremstvo.
Tudi generali stare Jugoslovanske vojske, so prepoznali strateško lego in so ponekod skoraj po isti trasi kot Rimljani zgradili svojo obrambno linijo poimenovano Rupnikova linija. To je sistem utrdb, ki jih je začela graditi Kraljevina Jugoslavija na ozemlju zahodne Slovenije pred drugo svetovno vojno kot obrambo pred italijanskim napadom. Ime je dobila po jugoslovanskemu generalu slovenskega rodu Leonu Rupniku. Obrambna črta nikoli ni služila svojemu namenu, saj je bila zapuščena še pred italijanskim napadom na Jugoslavijo.
Za dostop se priporoča, da avto parkirate v bližini Tankovskega mosta. Od tam se peš odpravite do zakladka Rimski ali Ajdovski zid,od tam pa ob ostankih rimskega zidu, navzgor v hrib. Do zakladka je približno 300m. Tisti, ki vam je hoja v hrib v veselje, pa lahko nadaljujte pot ob rimskem zidu vse do vrha kjer je zakladek Ljubljanski vrh. Zadnjih nekaj 100 metrov rimskega zidu ni več, kljub temu pa orientacija ni problematična.