Kranjska reber oz. Vrh Kašne planine (1435 m) je gora vulkanskega nastanka. Z vrha, na katerem se nahaja vpisna skrinjica z žigom, se nam odpre lep razgled na glavno verigo Kamniško Savinjskih Alp, Raduho, Lepenatko in Rogatec, Golte, Menino in Veliko planino ter del Gorenjske. Ob lepem vremenu in dobri vidljivosti pa razgled seže vse do Julijskih Alp.
Kranjska reber je vršiček, ki je lep v vsakem letnem času. Ne zgolj zaradi poti, ki jo je ravno prav, da se nam na njej ne sme nikamor muditi in da si lahko pogledamo še kaj naokoli. Ali sedemo na prepišnem vrhu in pogledamo naokoli. Spomladi nam prijazno kimajo pomladanske cvetice, travniki pod vrhom ozelenijo, bukve razvijajo zelene liste. Poleti iščemo hlad ob studenčku, jeseni se ne moremo nagledati pisanih barv, ki se prelivajo v paleti barvnih odtenkov. Celo takrat, ko zima natrese belino naokoli, je tam gori lepo. Peš, s smučmi, kakorkoli. Samo, da gremo in se imamo lepo.
Gozd:
V Sloveniji naj bi gozdovi naravno segali nekje do okoli 1.800 m nadmorske višine pa tudi više. Ker pa se je v preteklosti v planinah intenzivno pasla živina, je gozdna meja precej znižana in le redko kje seže tako visoko.
Če se v gore odpravimo peš iz doline, bomo lahko spremljali spreminjanje sestave gozdov in pa tudi njihovega videza. Z nadmorsko višino počasi izgine jelka, poveča pa se delež smreke in začne se pojavljati macesen.
Ko se s prelaza Črnivec pričnemo vzpenjati, najprej prečimo razmeroma mlad gozd, ki je nastal po pogozdovanju območja, ki ga je leta 2008 prizadel vetrolom. Iz pomlajenega gozda nas pot pripelje najprej na manjše travišče nato pa v star bogat gozd kjer prevladuje smreka. Med vzponom naletimo tudi na posamezne primerke zelo starih bukev.
Na področju paše prevladujejo smreke, ki rastejo posamično ali v manjših skupinah. Imajo zelo značilno oblikovane krošnje v obliki stožca. Iglice so nekoliko bolj na gosto, kot pri smrekah, ki rastejo v dolini in so opazno krajše. To je posledica kratke rastne dobe in težkih pogojev za življenje. Pri smrekah opazimo tudi prilagoditev snegu. Veje so bolj prožne in se pod težo snega upognejo tako, da sneg lahko zdrsi na tla.
V samem gozdu ne bomo našli veliko cvetlic. Gorski gozdovi so nekoliko bolj revni po cvetju, zato pa so gorski travniki toliko bolj pestri.
Gozdovi Kranjske rebri so še posebej bogati z borovničevjem in v času rasti gob tudi s pravimi čokatimi gobani.
Vir:
hribi.net/gora/kranjska_reber/3/249
geocacher.si/kjer-tisina-sepeta-kranjska-reber/