Z načrtovanjem južne železnice, ki je povezala Dunaj in Trst so začeli leta 1837, prvi vlak pa je v Trst pripeljal 10 let kasneje. Vlake so vlekle parne lokomotive, ki so poleg premoga potrebovale veliko količino vode (štirikrat več vode kot premoga). Iz enega litra vode dobimo 1700 litrov vodne pare, ki zagotavlja pogonsko energijo. Da je bila lokomotiva pripravljena, je moral kurjač kurit že 8 do 10 ur pred odhodom. Muzejska parna lokomotiva s katero se še vedno lahko popeljete tehta 140 ton, za pot iz Novega mesta do Črnomlja in nazaj pa porabi približno 1,5 tone premoga, ki ga mora kurjač zmetati v razbeljeno peč.
Parne lokomotive so za delovanje nujno potrebovale zanesljivo oskrbo z vodo. Zaželena je bila mehka voda, zato so stremeli k temu, da so lokomotive zaloge vode dopolnjevale predvsem tam, kjer je bila ta poceni in čim bolj mehka. Bolj ko je bila voda trda, bolj pogosto je bilo treba izpirati parni kotel. V ta namen so bile na vseh glavnih železniških postajah zgrajene vodne postaje, ki so morale dnevno zagotavljati več kot 300 m3; vode. V začetku obratovanja Južne železnice je bila vsaka železniška postaja med Ljubljano in Trstom tudi vodna postaja.
Vodna postaja na Rakeku je imela obsežno vodovodno instalacijo, saj je bilo vodno zajetje na potoku Cerkniščica v Cerknici, od koder je bil zgrajen 5 km dolg cevovod do vodnega stolpa na postaji Rakek. V Postojni je lepo ohranjen vodni rezervoar, ki si ga je mogoče ogledat pa še imeniten zakladek je tam. Nad vasjo Gornje Ležeče pri Divači so zgradili vodni zajetji Tajh 1 ali severni zbiralnik, ki je imel kapaciteto okoli 9.000 m3; vode, in Tajh 2 ali južni zbiralnik s kapaciteto okoli 15.000 m3; vode. Od tam je tekla voda po 38 km dolgem vodovodu do železniških postaj Divača, Sežana in Prosek.
Vodna postaja v Logatcu se je oskrbovala z vodo iz Logaščice. V potoku je bilo narejeno vodno zajetje, ki ga še danes imenujemo Trumba. S pomočjo parnih črpalk so vodo črpali in potiskali po 422 dolgih ceveh v 24 m višje ležeče rezervoarje vodne postaje, ki so imeli skupno prostornino 245 m3 .
Poleg tega, da so vodne postaje oskrbovale z vodo lokomotive, je bila Logaška vodna postaja izredno pomembna tudi pri oskrbi s pitno vodo. V času 1. sv. vojne. so leta 1916 dnevno napolnili z vodo do 6 oskrbovalnih vlakov s po 33 vagoni. Vozili so jo na Kras kjer je bilo hudo pomanjkanje pitne vode.
Stavbo v kateri so bili parni kotli in črpalke smo domačini imenovali Pumpen haus. Stavba je bila markantna in od daleč prepoznavna zaradi visokega iz opeke zidanega dimnika. Žal so dimnik poleti 2023 podrli in ga ni več mogoče videti. Vodni rezervoar (fotografija spodaj ) ob železniški progi sicer še stoji, ampak so mu leta 2023 odstrani streho. Zakaj je to potrebno pa si odgovorite sami.
