Dobimo se ob 14. uri v dvorani tukajšnjega zdravstveno/kulturnega doma, kjer bomo lahko zamenjali sledljivčke, se geo-naklepetali in kakor se dogodku spodobi, pobarvali pirhe. Vsaka ekipa, ki želi sodelovati v barvanju pirhov bo dobila po eno nepobarvano jajce, ki ga bo lahko pobarvala z materiali, ki bodo na razpolago in jih bomo priskrbeli mi.
Ko bodo umetniki končali s svojim delom, in ko bodo vsi pobarvani pirhi v svojih stojalih ter postavljeni na ogled in ocenjevanje, bo v kategoriji “do 10 let” in kategoriji “nad 10 let” strokovna komisija izmed vseh izbrala "naj pirh 2024".
Na koncu boste svoje unikatno pobarvane pirhe odnesli domov.
Tradicija barvanja jajc je v Sloveniji zelo dolga in pestra. Vsem zelo znane so slovenske pisanke ali pisanice. Vsaka pokrajina ima zanje posebno ime, značilne motive in način izdelave. Na Koroškem jih na primer imenujejo pisánke, remenice ali remenke pa ponekod na Štajerskem in v Prekmurju. V Idriji jih na primer okrasijo tudi z idrijsko čipko, vrhniški pirhi pa so znani po posebnem načinu izdelave, in sicer prebadanju jajčne lupine. Ena najbolj znamenitih in prepoznavnih pa je zagotovo belokranjska pisanka, za izdelavo katere potrebujemo čebelji vosek, pisač, svečo ter rdečo in črno barvo.
Jajce je najbolj popolna podoba rodovitosti ter novega življeja in je eden najstarejših simbolov v vseh kulturah sveta. Velikonočni pirhi so zato ena izmed strvari, ki so v času velikonočnih praznikov v ospredju.
Tudi zajec je tako kot jajce eden od simbolov plodnosti in rodovitnosti. Gre sicer za germansko navado, ki je na Slovenskem, z izjemo Štajerske, nismo poznali. Potem pa se je to postopoma razširilo in danes je zajec kot značilni germanski velikonočni simbol enakovredno zastopan tudi povsod po Sloveniji.
Viri: siol.net