Pred iznajdbo hladilnikov so hitro pokvarljiva živila in pijačo hladili s pomočjo naravnega ledu. Pridobivali so ga v kraških jamah, na potokih, jezerih itn.
Ledarstvo je predstavljalo pomembno gospodarsko dejavnost – najbolj znano je, da so se z njo ukvarjali na področju Trnovskega gozda, od kamor so led vozili v Trst, Gorico, na Dunaj, v Aleksandrijo itn. že v 2. polovici 19. stoletja, pozneje tudi v okolici Hrpelj in Kozine ter v Žireh. Kot dejavnost pa se je ledarstvo razvilo tudi v Logatcu, kjer so led sekali na Lokvi, za jezovi na Logaščici ter na Javornikovem bajerju (le-tega ni več zaradi poselitve).
Lokev oziroma Logaški ribnik je manjša stoječa voda na levem bregu Logaščice, s katero ima le-ta kratko vodno povezavo, kjer se lahko voda pretaka iz Lokve v Logaščico ali pa obratno.
Tu obstaja vsaj 200 let, saj je vrisana že v Franciskejskem katastru iz leta 1826. Po ustnem izročilu naj bi tu kopali glino ter pozimi sekali led za ledenice. Tu je bilo tudi namakališče lesa za lesno industrijo v Logatcu.

Ker ima večji del Notranjske povprečno letno temperaturo 6 do 10°C, kažejo le-te na hladne zime, ki se sicer v zadnjih letih spreminjajo.
Naravni pogoji v Logatcu omogočajo, da voda na Lokvi zamrzne. Z ledarstvom se je kot z dodatno dejavnostjo ukvarjal vsak, ki je led potreboval. Pri tem so mu pomagali tudi nekateri vaščani. V Logatcu se ni nihče preživljal samo z ledarstvom.
Največji uporabniki ledu v Logatcu so bile gostilne, mesnice, Hotel Kramar (največ ledu so porabili za hlajenje piva) in slaščičar.
Led so žagali ali pa sekali. Delo je bilo naporno, včasih nevarno, a tudi dobro plačano. Z žaganjem ledu na Lokvi se je dalo zaslužiti v nekaj dneh več kot sicer v celem mesecu. Led so največkrat žagali, redkeje sekali. Počakali so, da je dosegel debelino 15 do 20 cm. Največkrat so žagali z gozdarskimi žagami (»robidovkami«), ki pa so imele ročaj le na eni strani. Ko je bila plošča odžagana ali odsekana, so jo s kleščami in s pomočjo dolgih palic, na katerih so bili nasajeni kavlji, potegnili iz vode.
Ledene ploskve, ki so bile velike 80 x 100 cm, so nato nalagali na sani. Če pa snega ni bilo, so za prevoz uporabili vozove, ki so jih dodatno opremili s plohi in legami. Celotna teža pa je lahko znašala ok. 1000 kg. Furali so z voli ali pa s konji.
Led so skladiščili v zidanih ali lesenih objektih - ledenicah. Znane so tri ledenice - Kramarjeva pri nekdanjem Hotelu Kramar, Javornikova pri Javornikovi mesnici in ledenico, ki jo je uporabljal slaščičar in je stala na vrtu za Sartorijevo hišo. Verjetno so jih imele tudi nekatere druge gostilne in mesnice. Sicer pa ledu niso iz Logatca vozili drugam, ker ga je bilo še za domače potrebe premalo.
BONUS: V zakladu se skrivajo koordinte za bonus zaklad. Za pridobitev koordinat boš moral malce zavrteti pokrovček petlinga. Bodi nežen. 
ENG:
Before the invention of refrigerators, perishable foods and drinks were cooled with the help of natural ice. It was obtained in karst caves, streams, lakes, etc. Ice making was an important economic activity – it is best known that it was practiced in the Trnovski gozd area, from where ice was transported to Trieste, Gorizia, Vienna, Alexandria, etc.
already in the second half of the 19th century, later also in the vicinity of Hrpelje and Kozina and in Žire. Ice making also developed as an activity in Logatec, where ice was cut on Lokva, behind the dams on Logaščica and on Javornik's pond (which no longer exists due to settlement).
Lokev or Logaški ribnik is a small standing water on the left bank of the Logaščica, with which it has a short water connection, where water can flow from Lokva to Logaščica or vice versa. It has existed here for at least 200 years, as it was already recorded in the Franciscan cadastre from 1826.

According to oral tradition, clay was mined here and ice was cut for ice cubes in the winter. There was also a wood irrigation site for the wood industry in Logatec.
Since most of Notranjska has an average annual temperature of 6 to 10°C, these indicate cold winters, which have been changing in recent years. The natural conditions in Logatec allow the water in Lokva to freeze. Ice making was an additional activity for anyone who needed ice. Some villagers also helped them. No one in Logatec made a living from ice making alone.
The largest users of ice in Logatec were inns, butchers, the Kramar Hotel (most of the ice was used to cool beer) and a pastry shop.
The ice was sawn or cut. The work was hard, sometimes dangerous, but also well paid. By sawing ice on Lokva, one could earn more in a few days than in an entire month. The ice was mostly sawn, less often chopped. They waited until it reached a thickness of 15 to 20 cm. They mostly sawed it with forestry saws ("robidovka"), which had a handle on only one side. When the slab was sawn or cut, it was pulled out of the water with pliers and long sticks with hooks on them. The ice slabs, which were 80 x 100 cm in size, were then loaded onto sledges. If there was no snow, carts were used for transport, which were additionally equipped with sheets and beds. The total weight could amount to approx. 1000 kg. They were hauled with oxen or horses.
The ice was stored in brick or wooden structures - icehouses. Three ice rinks are known - Kramar's at the former Hotel Kramar, Javornik's at the Javornik's butcher's shop, and the ice rink used by the confectioner and standing in the garden behind Sartori's house. Some other inns and butchers probably had them too. Otherwise, ice was not transported from Logatec to other places because there was still not enough of it for domestic needs.
BONUS: The treasure chest contains the coordinates for a bonus treasure.You will need to rotate the petling cap a little to get coordinates. Be gentle. 