Slikovita okolica Kranjske Gore ne ponuja zgolj zimskih užitkov na zasneženih strminah pod Vitrancem, ampak predstavlja tudi življenjski prostor literarnih junakov Josipa Vandota. V objemu gora se nahaja kar nekaj skritih kotičkov, kjer živijo nasmejani Kekec, teta Pehta, hudobni divji lovec Bedanec, modri Vitranc, prijazna Mojca, Tinkara, Brincelj in preplašeni Rožle.
Večina obiskovalcev - sploh tistih z mlajšimi družinskimi člani - je najbrž že obiskala Kekčevo deželo, ki ponuja številne aktivnosti in atrakcije. Mogoče se je kdo povzpel - s sedežnico ali peš - do Bedančevega doma, kjer se nahaja tematsko-orientacijski park. Ali pa mogoče vse do vrha Vitranca, kjer vas na nadmorski višini 1555 metrov ob Mojčinem domu čakajo čudoviti pogledi na vrhove Julijskih Alp. Le malokdo pa ve, kje prebiva Pehta...
Milko Matičetov je pripovedoval, Anja Štefan pa zapisala, takole:
Vrh Podlesa - tam, kjer se gre na Vitranc - je Črna Lopa in v Črni Lopi je svoj čas živela Pehta. Notri je imela lep kvartir. Kamnita plošča je bila za mizo, imela je kamnito ognjišče in kamnite stole, tam je spala in kuhala, vse skupaj, po hrano pa je hodila po celem Podlesu. Po njivah je nabirala zelje, krompir, fižol, korenje in kar ji je še takega dišalo, meso pa sta ji nosila Bédanc in Škompnjek. Včasih sta prinesla kakšnega zajca, če se jima je posrečilo, pa tudi srnjaka ali kaj podobnega. Tako je imela Pehta vedno kaj za v lonec. Kuhala je za vse tri, vsi trije so skupaj jedli. Precej visoko v Vitrancu so pod velikim starim štorom našli divje čebele, tako da so imeli tudi med. Med je ponavadi nosil Škompnjek, saj mu čebele niso mogle do živega. Nikoli ga niso opikale. Kar je imela Pehta prostega časa, pa je nabirala korenine in smolo in kuhala vse mogoče žavbe za zdravila.
Lopa oziroma Črna Lopa (med domačini bolj poznana kot Črna Vopa) je 20 metrov globoka jama, ki se nahaja visoko v ostenju nad kranjskogorskim smučiščem. Pozornemu opazovalcu je vidna že s prostim očesom, do nje pa vodi mestoma strma grebenska pot. Pri odcepu za jamo je postavljena tudi tabla.
Vstop v jamo se nahaja na zelo krušljivem in rahlo izpostavljenem pobočju, zato bodite previdni pri ogledu notranjosti. Za uspešno najdbo zaklada vstop v jamo ni potreben! Zaklad se nahaja zunaj, na koncu poti, desno pred dostopom do melišča.
Viri:
- Anja Štefan, Tristo zajcev: najlepše slovenske ljudske pravljice iz zapuščine Milka Matičetovega